“No, obljubila sem ti da ti danes povem. In zato sem prišla.”
“Si se odločila?”
“Ja. Sem. In upam, da kasneje tega ne bom obžalovala. Moj odgovor je…” nisem mogla nadaljevati. Pogledala sem v tla.
“Aryen?”
“Ja, ja. No moj odgovor je ja.”
Chrisa sem objela okrog vratu in on me je prijel pod roko in okoli telesa. Poljubil me je. Na to čakam že od nekdaj. Ampak moj prvi poljub. Najlepši doslej. Nisem vedela, da je to tako lepo. Najine ustnice so se odmaknile ene od drugih in Chris mi je rekel: “Na tak poljub čakam že od nekdaj. Nekaj je v tebi, kar mi je tako všeč, pa ne vem kaj.”
“Ne nakladaj,” sem ga opozorila očitajoče.
“Pa če ne!”
No ja, ne vem koliko je v njegovih besedah resnice ampak je vseeno.
V tistem trenutku pa je Bella odprla pokrov škatle in zacvilila.
“Zakaj si jo pripeljala s seboj?” me je vprašal Chris.
“Ker je poleg tebe edina, ki me pomiri.”
“Zdaj ti nakladaš!”
“Pa če ne!” sem rekla z glasom, s katerim sem ga čim bolje poskušala oponašati.
“Ljubim te iz dna srca.”
“Enako.”
Šele tedaj sem resnično spoznala, koliko mi Chris dejansko pomeni. Pač končno imam fanta, ki me ima res rad. Prej se mi je zdelo nekaj normalnega da nimam fanta, zdaj pa vem, kako je biti ‘do ušes zaljubljen’.
Medicinska sestra je odprla vrata sobe in rekla: “Chris Wolfsdorf kajne?”
“Ja, prav imate,” je rekel Chris.
“No, tvoja roka se bo kmalu zacelila in na vratu ni bilo hujših poškodb.”
“In kaj to pomeni?”
“da greš lahko že v tem trenutko domov.”
Takoj ko je Chris zaslišal te besede, je vstal, si oblekel pulover in odkorakal ven iz sobe, jaz pa takoj za njim.
______________________________________________________________________
*roza*Sori za krajšdeuAmpak kako ste drgač kj?*roza*