Dober dan, ljudjeee!
Tukaj WandaNat in puhika. Pripravljeni na naslednji del? Mislim, da ne. Še vseeno kar nadaljujmo!

EMILY
Ležim na postelji. Ne morem spati. Predstavljam si, kako je kriminalist Rodriguez umrl ravno v sosednji sobi. Policija ima že dokaze o njegovi smrti. Njegovo srce. Kruto iztrgano iz njegovega telesa. Jutri bo pogreb.
*i*Po pogrebu*i*
Pogreb je potekal v skoraj smrtni tišini. Po njem sem se s sostanovalci vrnila nazaj v stanovanje. Vrnila nazaj v svoje običajno življenje, bolj prizadeto kot kadarkoli prej.
To noč spet sanjam o tisti jasi. Spet me lovijo in me spet zabodejo. Zbudim se. Ugotovim, da je bila to samo nočna mora o nočni mori. Ali pač...
Sprehajam se po ulicah, ki se kopljejo v nežnem jutranjem vzhodu. Z Annabelle hodiva proti šoli. V tišini. Zaslišim hitre korake. Vem, da je samo še en od mnogih ljudi, ki so se odločili za jutranji tek. Hodiva, ne da bi se obrnili nazaj. Napaka. Ker potem za seboj zaslišiva krik: "Emily! Annabelle!" Prestrašeni se obrneva in pred seboj vidiva... Sophio. Opoteka se proti nama, potem pa pade na trebuh. Zastrmim se v nož, zapičen v njen hrbet. Stečem k njej, da bi ji pomagala. Preverim utrip. Ne čutim ga. Panično se ozrem naokrog za pomoč. Ko se zavem, da razen Annabelle tu ni nobenega, se obrnem k njej in ji zakličem: "Pokliči 911 (pri nas je to 112)." Nekaj časa strmi vame, potem pa se zdrami in iž žepa povleče telefon ter s tresočimi prsti vtipka številke. Sophio obrnem na boke in živčna čakam na reševalce...

To je to za danes. Upam, da vam je bil všeč pozdrav, ki ga je napisala :tada:puhika:tada:. (Ker jaz ne znam napisati tako zabavnega.) Sicer pa vas obe lepo pozdravljava in vama želiva lep vikend!