Hejjo! Tukaj sem, z novo pesmijo. Tale sneg mi je dal precej navdiha, zato morda še danes napišem še eno. Škoda le, da Pil ni še dodal zimskega vzušja, a nič zato. Spodaj prilagam še slikico, ki, se mi zdi, paše poleg te pesmi. No, uživajte v branju in izkoristite to snežno idilo, dokler se vse skupaj ne stopi!
__________________________________________________________________________________________


Mrzel veter zavel je čez poljane,
ki v debelo snežno odejo odete,
spominjajo na daljne, tuje kraje.

Mrzel veter veje,
čez gole drevesne veje.
In hiti, in šumi,
tja v daljne kraje.

Mrzel veter, ki razglaša:
"Zima je prišla!"
To šepeče in dalje veje,
nič več ne odlaša.

Zima je samoten čas,
kolikor je tudi lep.
A skrivoma se zlovešče smeje
in zlohotno gleda nas,
izza svojih belih las.

Išči, išči skrivališče,
ježek droben,
da te zima ne pobere,
saj le postopače, kakršen si ti išče.

Mrzel veter čez te kraje veje
in zimo s sabo nosi,
pusto samoto naokrog trosi.

In potuje in potuje,
tja v daljne kraje,
brez prestanka, brez oddiha,
venomer neumorno piha.

https://i.pinimg.com/originals/d5/dd/5c/d5dd5cd330a90ec2ec457a22817e0059.jpg