Pisalnica
Naj vam opišem mojo novo prijateljico. Ima črne ravne lase, modre oči, nosi črna očala in (najlepše na njej) je zelo vitka. Po značaju je prijazna in zelo pametna. Tega nisem napisala iz vljudnosti ali kaj bodobnega, ampak ker je res. Veliko je vedela o zmajih, veliko tudi česar jaz nisem vedela. Ime pa ji je… oh ne! Tako me je sram. Še za ime je nisem vprašala. »Khm. Kako ti je ime?« sem vprašala. Ona pa si je le nadela svoj prijazni nasmeh. »Grace. Ime mi je Grace Granger-Weasley,« je odgovorila in ime se mi je zdelo znano. »Pa tebi?« »Lucy Dragon,« sem hitro odgovorila ter požrla še en bobek vseh okusov. Nisem gledala barve ampak mislim, da je bila mrtva riba. Zato sem ga izpljuvala v robček in popila malo vode. Takrat je začela Graceina škatla (v kateri sem mislila, da so čevlji) skakati in se premetavati. Zelo sem se prestrašila. "K-k-kaj je noter?" sem vprašala in zlezla na klop z nogami vred. "Oh, samo moj maček Figaro. Ne mara dolgih voženj," mi je razložila in vzela mačka iz škatle. Bil je pravi srček. Bil je črne barve, le po sredina hrbta (tam kjer je hrbtenica) se je vlekla bela dlaka. "Čudovit je!" sem rekla očarano zaradi njegovih sivih oči. "Imaš tudi ti kakšno žival?" "Da. Sovo, po imenu Nimbus." V tem trenutku je zletela iz odprte kletke na mojo roko. Takrat, pa se je nekaj zgodilo. Okno je začel prekrivati led, in naenkrat ga je razneslo. Zaslišala sem glasno rjovenje. Pogledala sem Grace. Izgledala je prestrašeno, a še bolj kot jaz. Pogledala sem skozi okno in vanj je treščila modra ledena krogla. Vrglo me je v vrata in na vrat mi je začela pritiskati ostra ledena sveča, ki se je začela počasi večati. Čutila sem kako mi je prebodla kožo in, da se mi po prsnem koš zliva kri. Bila sem na robu omedlevice. Slišala sem urok, s katerim si pričaral ogenj: Incendio. Čutila sem tekočino, ki se mi izliva po vratu in nad seboj sem videla Grace, ki je jokala. A tekočina niso bile njene solze. Nekaj je zaprlo mojo rano. Zbudila sem se iz omotice. Grace se je razveselila in si z rokavom modrega puloverja obrisala solze iz svojih lic. "Kako si pregnala ledenega zmaja?" sem vprašala. "Ledenega zmaja," je zamišljeno ponovila. "Odprla je mojo knjigo o ledenih zmajih na strani 202, poglavju: Kje živijo ledeni zmaji? "To je nemogoče a je." je rekla. Nisem vedela o čem govori. Zato je prebrala: "Ledeni zmaji lahko preživijo le na krajih, kjer je 0 ali manj stopinj celzija. Brez take toplote bi se segreli, ter stopili." A vlak se je takrat ustavil. Bili sva na Bradavičarki. Močno je spominjala na srednjeveški grad. Bila je že trdna tema. S kočijami brez konj smo se odpeljali do šole, kjer nas je sprejela profesorica, ki jo je ati opisal, kot najhujšo učiteljico na šoli.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvala, ker si upoštevala moje nasvete od prejšnič! Ampak morda je malo preveć podobno HP, tako da ti priporočam, da v naslednjih delih kakšne stvari spremeniš ali obrneš, npr. da so v Slytherinu dobri čarovniki, v Gryfindori pa zlobni. Drugače pa super del :clap:!
0
Hej jaz se strinjam da se je zelo izboljšala ta zgodba. Bravo! Tudi tvoja zgodba mi je všeč in jo spremljam (sedmošolka) bi pa sama rekla da je to mišljeno kot fanfic in to pomeni da pac more bit podobno hp ker se dogaja v njegovi univerzi. Seveda lahko kaj spremni ampak to naj bo njena odločitev :) aja pa se drugace niso vsi v slytherinu zlobni, samo tolk da se ve. Slytherin ni nikoli bil mišljen dom za zlobne in griffindor dom za dobre, ampak je tako pac prišlo ker je pisateljica dala glavne junake v en zlobne pa v drug dom.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
