9.poglavje- Zamenjan sedežni red pri angleščini

~Coco

Bill se je še vedno jezil na učitelja Smitha in na samega sebe. Težko mu je bilo.
Učitelj angleščine razglasi nov sedežni red. Prekrižala sem prste na rokah in pogledala na tablo kjer je učitelj po nekem novem vrstnem redu zapisal pare, ki sedijo za mizah.
Pri angleščini so mize za dva. Sedimo fant-punca, ker se učitelju to zdi pametna ideja.
Gledam na tablo in iščem moje ime. Aha sedim v tretji vrsti od štirih, in sem na čisto zadnji mizi na levi strani pri oknih. Pogledala sem še kdo sedi zraven mene. Ko vidim napisano ime mi srce poskoči od veselja. Lahko prav ugibate s kom sedim po novem. Da, z Graysonom! Hitro sem se usedla na moje novo mesto in čakala, da Grayson prisede.
“Oj, Coco, vidim da zdaj sedim tu. Kako si kaj?” me je z njegovim lepim mirnim in globokim glasom vprašal. Njegove čokoladne oči so spet zrle vame.
“Hja, sem kar solidno.” sem se mu nasmehnila, kk je prisedel.
Učitelj je začel predavati o vsem mogočem, medtem pa sva se z Graysonom spogledovala. Bilo je res lepo. Počutila sem se neverjetno.
Po uri je prišel do mene. “Hej, vem da se sliši kar nenadno, ampak bi plesala z mano na valeti?” ko to izreče zardim in se mu nasmehnem. “Ja, bi šla!” od veselja skoraj poletim. “Okej super.” se nasmehne in odhiti do učilnice za likovno.
Med likovno sva se z Graysonom spogledovala. Na vsake toliko sem se nasmehnila, nato se je še on.
Pri likovni sedim zraven Jimmyja in na sosednji strani sedi Kate. Sedim v čisto prvi vrsti, Grayson pa v tretji.
Danes smo risali vozila v 3-D. Risala sem kombi, Jimmy ne risal ladjo, Kate pa avto. Iskreno, nisem nadarjena za likovno, ampak imam vedno vse pet.

Bilo je konec obeh ur likovne umetnosti, nato sem imela še izbirni predmet šport.


10.poglavje- Vsi me sprašujejo

~Grayson

V ponedeljek po vikendu smo spet šli v šolo. Naslednji teden so počitnice. Jesenske počitnice.
Prvo uro smo imeli biologijo. Stal sem pred učilnico, ko so do mene pritekli Arnold, Joey in Jimmy.
“A je res, da greš z Coco na valeto??” me je vprašal Joey. “Da, res je…” sem previdno odgovoril.
“Zakaj? A še ne veš, da bi rad Arnold šel z njo!” se je pritoževal Jimmy.
“Oprosti, moral bi jo sam vprašat” sem se potrudil odgovoriti čim bolj mirno.
“A ti je Coco všeč?” je vprašal Joey. Zamislil sem se. Nekako o tem sploh nisem razmišljal. “Recimo, da je prijetna oseba in prijateljica” sem naposled rekel.
Fantje so se malo spogledali. “Torej… ja ali ne?” je vrtal naprej Joey.
“Zakaj te to zanima?” sem res malo popustil z mirnostjo. “Samo tako, ker me” se je posmehnil Joe.
Na živce mi gre, ko je Joey tako zelo vsiljiv. To je njegova pomanjkljivost. In to kar velika.

Takrat, ko sem skušal fantom dopovedati, da nevem, je pritekla do mene Coco.
“Hej, kako smo?” se je nasmehnila. Bila je prav zadihana in rdeča v obraz. Bila je kar prisrčna…
“Oj, super sem. Danes pa si vesela!” sem se še jaz nasmehnil.
“Ja, vesela… z Judy je vse v redu, sicer bo še v bolnici kak teden ali dva ampak je že veliko bolje!” je izdavila in se usedla zraven mene.
“No super. Upam, da bo čim prej okrevala.”

--------------
uživajte :)