Priti v novo šolo sredi leta že samo po sebi ni najlažje. Še posebej ne, če vsi okoli tebe govorijo drugačen jezik in živijo drugačno življenje. Amerika, pač.
Tako sem ob osmih zjutraj stala na sivem asfaltnem pločniku pred opekasto stavbo na kateri je pisalo šola. V e-mailu, ki smo ga prejeli od šole je pisalo, da se moram zglasiti pri dežurni učiteljici v avli, ona pa me bo pospremila naprej v razred. Globoko sem vdihnila, še enkrat pogledala okoli sebe, nato pa sledila gruči drugih srednješolcev ki se je pomikala proti vhodnim vratom.
❦
"Ime?" Gospa za pultom me je pogledala izpod čela. Njen pogled je zavrtal globoko vame, ni ji bilo čisto jasno zakaj jo motim. "Zala Krajnc. Sem nova tukaj." Glas se mi je rahlo zatresel, a ona tega očitno ni opazila. Nekaj je natipkala v računalnik nato pa me spet pogledala. "Tvoja razredna učilnica je je 204. Tukaj je zemljevid šole in tvoj urnik," mi je še pomolila dva rahlo rumenkasta papirja. Pokimala sem, se zahvalila in se odpravila proti stopnicam. Učilnica 204 je bila čisto na koncu drugega nadstropja, v njej pa je bilo že zbrano nekaj učencev. Punca, ki je sedela najbližje vratom me je premerila s pogledom.

"Kdo si pa ti?" me je vprašala, in s tem preusmerila vso pozornost v učilnici name. V trenutku sem imela na sebi okoli 10 parov oči ljudi, ki so bili trenutno že v učilnici, kar pa seveda ni preveč pomagalo moji samozavesti. "J-jaz sem Zala, sem nova na tej šoli," mi je komaj uspelo izdaviti. Dekle je skomignilo in mi pomignilo naj prisedem na prost sedež zraven nje. "Iz kje si? Ker imaš pa res čudno ime. Zaja? Zela?" "Zala," sem jo popravila. In sem iz Slovenije, majhne države v Evropi.

Omenitev mojega doma je pritegnila k naši mizi še dve punci, ki sta se prej v kotu hihitali nad neko revijo. "Ti si iz Evrope?" me je vprašala ena od njiju, ki je izgledala kot tipična popularna punca. Ko sem ji pritrdila se je spogledala z njeno prijateljico, nato pa sta odhihitali nazaj v svoj kot. Začudeno sem pogledala za njima, ko je mojo pozornost spet pritegnilo dekle sedeče zraven mene.

"Ne zmeni se preveč zanju, ne vesta kaj bi naredili sami s sabo. Jaz sem Melody," se mi je končno predstavila tudi ona. Že ko sem ji hotela odgovoriti, pa je v razred prišla učiteljica in drugi krog predstavitve se je začel, ta še hujši kot prejšnji saj se je število parov radovednih oči podvojilo. Na hitro sem se predstavila, učiteljica je pogledala kdo manjka, potem pa smo lahko šli k prvi uri. Na srečo je bil moj današnji urnik popolnoma isti kot Melody-in. Ne vem kaj bi naredila brez nje.
❦
Preostanek dneva je minil v mešanici predstavljanja, klepetanja in dejanskega pouka. Učitelji so se potrudili da bi mi pouk čim bolj olajšali, čeprav sem večino snovi ki so jo razlagali že znala od prej. Prej ali slej je zvonec odzvonil še zadnjič in gruča najstnikov ki se je zjutraj počasi vlekla proti šolski stavbi jo je zdaj zapuščala z rekordno hitrostjo. Tudi sama sem seveda bila med njimi, a namesto da bi kot večina zavila proti avtobusni postaji sem se odpravila proti parkirišču kjer naj bi se dobila z mami.

Ko sem že bila na pol poti čez dvorišče sem s kotičkom očesa opazila tisti dve punci, ki sem ju že prej videla v razredu. Spet sta se hihitali, tokrat zraven kolesarnice, a ko sta opazili da ju gledam sta bili v trenutku pri meni. "Ej ti," me je poklicala tista višja in svetlolasa. "Ti si tista nova ane?" Prikimala sem. Zdaj je naprej stopila rdečelaska zraven nje. "Midve sva Heather in Sarah. Če hočeš se lahko družiš z nama, da ti ni treba prenašati tiste Melody."

Začudeno sem jo pogledala. Meni se je Melody čez dan zdela čisto v redu tako da nisem vedela na kaj merita. "Meni se zdi Melody čisto v redu," sem jima rekla. Punci sta se spogledali in se spet začeli hihitati, na tej točki mi je to šlo že prav na živce. "Ampak ti si iz Evrope, Melody je preslaba zate. Veš pri njej doma..." z usti je izoblikovala besede "nimajo veliko denarja". Skomignila sem. Vprašanje kaj je za Heather in Sarah v resnici pomenilo imeti malo denarja, onidve sta izgledali kot da ga imata še preveč.

"Mislim da ne, ampak hvala za ponudbo," sem jima odgovorila. Bili sta šokirani in ogorčeni. "To si boš zapomnila," je zasikala Heather. Ko sem se končno odpravila na parkirišče mi je pogovor še vedno odmeval v mislih. Ko bi le takrat vedela, kaj sem spravila na površje.
---
Upam da vam je bil ta del všeč, sem pa rahlo v krizi ker imam manj kot en teden da to dokončam.
Rada vas imam, lepo se mejte, pa vso srečo vam želim :)
Sova22