zbudim se,a ne v strašljivi stari hiši,ki me je nazadnje obkroževala,in ne v bolnišnici,kje sem se sprašujem s solzami v očeh.Moje drhtenje se mi je začelo vračati,bolečina v čeljusti me je zabolela in solze so mi polzele druga za drugo.Tako me je bilo strah,da sem se kot največji kup nesreče splazila v snežno beli kot v čudni sobi brez vsekakršnega okna ali vrat,brez luči,stikala sploh brez utičnice.moje misli se ne morejo zbrati.Moje oči se povečajo in jok postaja vse glasnejši.Moja osebnost se je spremenila.Strah me je prevzel kot še nikoli,tisto prej se ni moralo primerjati s tem.Mislila sem,da so le sanje in se poskušala pomiriti,a po 10 minutah se je moje mišljenje spremenilo v noro razlago:"Kaj,če so me ugrabili vesoljci?"Sama sebi sem se zdela čudna in strah se je še pospešil ob tej misli.Hotela sem se pomiriti na vse možne načine,verjemite čisto vse.Idej mi je zmanjkovalo in energije tudi,a me je bilo strah zaspati.Trudila sem se bedeti vsaj še 4 ure,če bi mi uspelo.Moj strah se je povečal,s tem je prišla bolečina v srcu in v čeljusti,ki se je komaj premikala s počasnim,tresočim gibom.Že en dan nisem občutila kančka veselja,kar je zame prava nenavadna katastrofa,ki se mi nikoli ni zgodila,pa čeprav sem stara 14 let.Vem mislili boste kako otročja mala najstnica,ki se joka zaradi svojih bedastih misli,ki so po veliki verjetnosti ne resniične kot vedno.Pa ne mislite,da me je strah teme,ne samo nikoli nisem bila s-s-s-s-am-m-m-ma več kot 5 ur.Ja,morda mi ne verjamete,a tako je.To je težko reči,če imaš občutek,da te nekdo s svojimi gromozanskimi očmi ves čas opazuje.Ta občutek ti ne da miru.Kaj miru,sploh ti ne da dihati,občutek imaš kot,da ti tisoč sap diha za ovratnik in ti ne da miru kot oboževalci,če me seveda razumete.No ta občutek je v enem trenutku izginil,sploh ga ni bilo čutiti ne vohati niti slišati,nič.Strah se je umiril,ko sem zaslišala trkanje pa se je spet pospešil še bolj močno kot prej,a iz kje je prihajalo,saj vrat ni bilo in oken ne,še bolj strašljivo.Iz kje to prihaja?Moja usta so polna vprašanj,če je sploh prostor za vsa.Pogledam na povešen tudi bel strop in vidim,da se streha dviguje,kot bi bil ne čuten potres in čez špranjice,ki so nastajale med dvigovanjem strehe opazujem sive,dimne oblačke,ki mi ne pustijo dihati.