PILOV HODNIK

if you like this ship, please click on the 'ship' button to make sure you dont go a day without thinking about it

skrivna pošta:
zgub se dol s pila, noben te noče in vsi te sovražimo.
In nehaj že objavljati, ker vsi sovražimo tvoje objave:skull:

_____

*roza*lunca...*roza*
men je grozn grozn grozn da si sla s pila:broken_heart: brezz tebe ne bo enakk loh se slepimo s tem kokr hocmo ampak ti nam boss manjkala vedn<33
girl, jss mislm oz. vem, da si tko ress ogrooooooooooooooooooomn ljudem tle spremenila lajf:sob::heart: s tem mislm na dobrr ne na slabo ofcc<3
tvojii komentarji so bli vednn tok sweet, da si se zjoku zravn. pacc mau je se tok dobrih osebvmc tle gor kt si bla ti. ne sam tle gor, na celem svetu jih ni velikk:sob: res mi je u castt, da sm te loh spoznala ceprav ne lih za dolgg:broken_heart:
vsi mi pilovci se te bomo vednn spominjali, ostala boss u nasih srcihh pookie. vsem si vedn stala ob strani, nam pomagalaa, z nami delila svoje dogodivscine in vse kar se tii je zgodl<3
hvala za vse spodbude<33 zivljenje si polepsala menii, stavm pa da se vsejj polovici pila:kissing_heart: kr si bla in vedn boss posebna osebica k se je na da opisatt<333
tvoji komentarji na moje zgodbe...:sob::heart::heart::heart_eyes:
nikol se ti ne bom mogla dostt zahvalt za njihh, bli so izjemnii<33 zaradi tebe sm vztrajala ob pisanjuu, tut ce me ni spodbujal velikk osebcc, sam ti in snoopy:broken_heart:
tut pisalnica bo brez tebe cistt prazna:sob: kdo bo zdj posal te izjemne zgodbe?? kdo puki? kdo? :sob::broken_heart::broken_heart:
lej... lohh bi napisala se enkrt tokk besed. ampak se te ne da opisat. brez tebe nikoli vecc ne bo enako:sob::broken_heart:
hvala ker si bila z mano, hvala za spodbude, hvala da si bila to kar si<3
v nadaljnem zivljenju ti zelim vse naj naj naj naj naj naj, nauci se itsljansk in zivi tko kt si si od nekdaj zelela:sob::kissing_heart:
vedno te bom podpirala pa tut ce le v mislih<333
rada te mam:hugging::ribbon:

Guys, nevem kaj naj vam še rečem, prekrasni ste!To sem dobila v nabiralnik:

super si, kakršna si. ni se ti treba spremeniti.:heart_eyes:
Hvala ti!!!!!!!

nabirlanik:
hvala ti za polepsan dan:kissing_heart:
ful si fajn,brez tebe dnevi ne bi bili tako lepi,sonce ne bi žarelo
ful prijazna osebica siii:blush:
upam da ze mas pocitnice ce pa jih se nimas zdrzi se ta teden v soli:writing_hand:
bodi se naprej to kar si
tvoja :coffee:


kavii, aww pukii:sob::sob:tii ke nasmeskee na obrazu risess, paa ti si takk prjazna:sob::sob:pukiii js te mamm tak rada. jaa povitnice mamm:sob::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:

Hej,
to sem pa naredila še za *b*Kavico*b* in za vse:
https://pil.si/forumi/hvalilnica/opravicilo-25

To je v hvalilnici!:pensive::sob::hugging::kiss::heart:

Vasa Violet

Hvala vsem za prečudovita sporočila!!!
Res sem hvaležna, da so na svetu tako prijazni ljudje. Res vam hvala, ker mi polepšate vsak dan. Brez vas ne bi bila takšna kot sem.
Hvala vam!
Rada vas imam!
majči

Hej,

•Ko sem bila še majhna in sem bila še vrtcu nisem imela prijateljic. Že, ko sem bila tako majhna in tako otrocja sem razumela nekatere stvari. Prizadevala sem si, da nikoli ne bom imela priajteljic in bom kar nekaj časa sama. Nekaj časa je bilo tako, vendar pa se je pokazalo upanje.
•Enkrat smo bili veni in sem gledala naokoli, če bo kater prošla k meni in se z mano igrala. Vendar od tega ni bilo nič. Čakala in čakala sem in upala, saj upanje vedno ostane in vztraja. Časbje mineval in nobeden ni prišel, zato sta se vso upanje in sreča izlila ven in bes in žalost prišla. Tako razočaran in osamljena še nisem bila. To je bil občutek, ki te je žrl od znotraj navzven, in zato se je prelilo v žalost in bes. Bila sem psihično uničena, in tudi fizično saj sem se samopoškodovala in se nisem obvladovala. Tako osamljena, brez prijateljic, brez veselja, sreče - so dejale moje misli. Vendar so prišle 2 punce in me vprašale če želim postati njihova prijateljica. Seveda sem privolila saj sem v njihovoh očeh zagledala obžalovanje in usmiljenje. Tako resnič no je bilo da ne bi bilo res. Vendar se je zgodilo, in v tem času smo si izmenjale veliko skupnega. Veliko smeha, harmonije, pa žalosti, jeze, a kljub temu smo ostale prijateljice. To je bilo zame v rtcu čudež, da se je sploh zgodilo! Kmalu za tem je že prišla šola...
•Tako v šoli sem bila 1 leto v 1. razredu in vse je bilo, kot je bilo v vrtcu. Izmenjale smo si veliko spominov in čustev. Tako je tekel čas, ko sem bila v 2., 3., 4., 5. in 6. tazredu. Vse je bilo popolno, izjemno, super. Vse je bilo kot, da bi bilo načrtovano v mojo prid. A povsem ni bilo temu tako. Začelo se je v 6. razredu...
•6. razred oh, vse se je spremenilo, učiteljice, učilnice, razred, garderoba, preprosto vse. In s tem tudi moje prijateljstvo. Ni dolgo trajalo, a le toliko da sem ga vsaj opazila in ga zaznala. A temu ni bilo tako. Ko je napočil čas, da si iz izberemo s kom bi bili v sobi, za šolo v naravi, je bilo vse drugače, že en čas pred tem. Prijateljice so me začele počasi zapuščati in na koncu smo pretrgale vezi že s tem, da sem opazila, da imajo drugo prijateljico, počutila sem se izrabljeno, izpuščeno, svobodno, vendar predvsem jezno, osamljeno in žalostno hkrati. Kaj se je zgodilo sem se spraševala, zakaj je bilo tako, zakaj je moralo biti tako? Ja kot pravijo: *b*usoda nam kroji prihodnost*b*. In v to sem verjela, vendar ni zaleglo, kako naj si pomagam, da se potolažim, da ne bom občutila praznine? Jap odgovor se je le prikazal, ko sem spoznala novo sosedo...
•Ja, kot sem začela, soseda. Prvič sem jo zagledala, ko sem se peljala mimo nje, ko je sedela na postaji in čakal na avtobus. Takrat sem si rekla: "ja, to je to, nova prijateljica, vsaj upam da bomo, vau to je ona! Zgleda starejša! Vendar predcsem upam, da se bomo razumele.". Moje prve besede o novi priložnosti za prijateljico. Za hiperc sem jo uzrla. In kmalu za tem, sem še jaz bila na postaji, v tem trenutku tudi ona. Tako smo se spoznale in od tega trenutka smo dobre prijateljice. Tako dobre, da si vse povemo, čisto vse kar se nama dvema zgodi, kar se bo in je. Kot dve polovici, ki sta skupaj celota. Ja, tako je to bilo, lepi trenutki. Vendar je bila starejša in bo odšla 1 leto prej ven iz osnovne šole kot jaz. Vedno, ko na to pomislim, se mi cel svet sesuje v prah , in upam, da so to le sanje, vendar temu ni tako. Rekla mi je, da naj ne bo. žalostna, ko bo odšla, vendar ponosna, da sem to kar sem. In to se mi je vtisnilo v spomin. Zdaj samo še čakam ta trnutwk, ko se bo zgodilo, da bo odletela, kot ptica po zimi na jug. A vmes se je še nekaj zgodilo...
• V 6. razredu sem bila in postala prijateljica z mojo sošolko, ki je imela velike težavo, imela je bolezen. In do 7. razreda sem bila njena prijateljica. A po 6. razredu me je zapustila, saj ni zmogla več ker ji je bila ta navadna šola pretežka. Zato ji je bilo zelo žal vendar se je prav odločila. Vendar ta njena odločitev ni vplivala samo nanjo vendar tudi name. Vendar sem se sprijaznila, s časoma, ampak le s težavo. Potlej pa pride nova sošolka...
•Kot ne pričakovano je prišla nova sošolka na koncu 7 razreda. Seveda smo s sosedo še kar ostale dobre prijateljice. Ampak ta čas pred novo sošolko, je mineval tako kot če bi nož ali kredo drgnil ob šolsko tablo. To je bila moja duša. Kdaj, kdaj se bo nehalo, kdaj bom lahko enkrat srečna? Ta čas pred novo soško v 7. razredu je bil sila mučen. Spet sem bila na začetku. Spet je bil uničen moja psiha. Razžirala me je kot nikoli. Vmes pa tudi fizično. Spet sem se samopoškodovala. In odšla iskati steokovno pomoč. Našla sem jo in jo dobila, ampak ni zalegla. In nekaj trenutkov in časa je preteklo, ko je nastopil, dan ko bo prišla moja nova sošolka. Komaj sem čakala! In seveda ko je prišla sem se ji predstavila prva in postali sva dobri sošolki. Vendar ne prijateljici.
•Ampak sem se potlej sprijaznila v 8. razredu, da pač sem se naučila, da ne bom imela prijateljic določen čas. To sem spoznala potlej, ko sem zamenjala toliko prijateljic in toliko vsega, in ko so me moje najboljše prijateljice izdale. Ja sprijaznila sem se šele po 1 letu in 11 mesecih. To je bilo zame težko obdobje mnogih čustev, sprememb, vsega... Vendar je biti včasih dobro, vendar imajo vse stvari 2 plati, in ta da ko si sam je biti včasih v redu včasih pa tudi ne. Tako je vse v ravnovesju. In ta čas zdaj v 8. razredu, sem naletela na nekaj...


¤ Oktobra lani sem spoznala PIL in kot vete me nekatere niste sprejele, daj sem kršila večino pravil tukaj in se vsiljevala. To sem potlej tudi spoznala, in zato je potreben čas. Ja čas ki gre in se nikoli ne ustavi, vsi ga imamo a le določeno količino. Ja no na PILu sem že skoraj 5 mesecev. Tako je moja pot vodila do sem. Spoznala sem veliko dobrih ljudi, v bistvu ste vsi najboljši, in prav vesela sem da sem vas spoznala. Vendar sem sčasoma bila spet jaz zaradi vas, ker ste me opogumljale, tolažile, mi vlivale pogum in upanje. Zato sem vam neizmerno hvaležna, iz dna srca, da sem lahko del vas, del te spletbe strani, del vaših življen.

◦◦,`°.✽✦✽.◦.✽✦✽.°`,◦◦◦◦,`°.✽✦✽.◦.✽✦✽.°`,◦◦
☆ Rada bi le rekla: *b*HVALA!*b*
In se vam vsem iskreno opravičujem, vsem po vrti, tudi če jaz ne vem kaj sem vam naredila, se vam iskreno opravičujem. To sem napisala v imenu vas, da me bote spoznali, kaj sem doživela, živim in kaj bom... Ampak, kar je pomembno je to,


*b*DA SEM VAM NEIZMERNO HVALEŽNA IN DA MI JE OBENEM ŽAL ZA TO KAR SEM STORILA.*b*


*i*Žal mi je, da se je to zgodilo,*i*
*i*da jo to moralo biti,*i*
*i*upam da bo kmalu minilo ini*i*
*i*in da ne bom rabla iti.*i*

*i*Hvaležna sem vam zelo,*i*
*i*da ste me sprejele toplo,*i*
*i*in da mi vedno pomagate in*i*
*i*ste mi pokazale, da sem več kot to,*i*
*i*kar sem lahko.

*i*Rada vas imam vse, tudi če ste jezne,*i*
*i*ampak prijateljstvo vedno ostane,*i*
*i*tudi ko čas obstane.*i*

*i*Ne vem kaj naj vam še rečem,*i*
*i*da se vam zahvalim,*i*
*i*a vidim da imate srce iskreno in*i*
*i*in da vam še naznanim,*i*
*i*da ste vse super zelo,*i*
*i*četudi bo vse slabo,*i*
*i*vedno se si recite jaz sem *i**b*TO!*b*

*b*Rada vas imam zelo!*b*:disappointed::sob::hugging::kiss::heart:

Vaša Violet