*b*Walker*b*
"Pridi no!" Obrnerm se proti Wylde, ki se počasi sprehaja. Ta se mi le nasmehne in stopi še počasneje.
"Resno?" Počakam, da prileze do mene in jo nato dvignem.
"Hej! Walker Reed takoj zdaj zahtevam, da me spustiš na tla!" Udari me po roki, ampak je seveda ne spustim. Zakaj bi jo? Šele ko prispeva do slaščičarne jo spustim na tla od kjer me potisne stran.
"Veš, prišla sva ravno pravi čas preden se vse zapre, zato bi se mi lahko zahvalila." Pokažem ji jezik in se napotim v slaščičarno. Sledi mi notri, kjer naju sprejme prijetenj vonj po vaniliji in torti. Ko sva prvič prišla v slaščičarno, kak teden po tem, ko sem začel delati na Administraciji, naju je slaščičarka zamešala za par. Ni izgledala ravno prepričano, ko sva ji povedala, da nisva skupaj.
Naročiva si dve sladoledni kupi in se usedeva za mizico blizu pulta. Medtem, ko čakava na sladico vsake toliko časa pogledam proti Wylde, ki izgleda vedno bolj živčno. Vse od kar je pogledala na svojo uro.
"Izvolita, vajini sladoledni kupi," se nama nasmehne slaščičarka in Wylde ne spregleda majhnega listka njeno številko. Hitro ga zmečkam in si ga potisnem v žep. Njen obraz še vedno postaja vedno bolj bled medtem, ko se poigrava z *i*najino*i* zapestnico prijateljastva.
"Misliš pojest svoj sladoled ali ga lahko jaz?" jo vprašam po tem, ko pojem svojega. Nedotaknjenega mi ga potisne. Čudno. Eh, verjetno ni nič. Začnem se goltati z kepico vanilije. Ravno, ko spravim prvo žlico v usta se zopet odprejo vrata in čeznje stopi zamaskirana nindža. Nekaj novega - vedno sem mislil, da imajo nindže posebno dieto. Namesto, da bi si šla naročit sladoled se obrne proti najini mizi. Wyldin obraz postane še bolj bled, če je to mogoče. Nindža me brez razloga me boksne v obraz v katerem začutim ostro bolečino. Wylde mi je že parkrat rekla, da me hoče boksniti v moj obraz, ampak nisem vedel, da je tako slabo. Medtem pade moj sladoled na tla in nindža se mi počasi res začne zamerjati. Mislim resno? Ta sladoled sem hotel pojesti.
Wylde medtem iz pasu potegne svojo pištolo in jo nameri v glavo nindže. Brez obotavljanja jo ustreli z metkom za uspavanje. V njenih očeh se za trenutek pokaže obžalovanje, ki izgine tako hitro da postanem prepričan, da sem si ga domišljal.
"Si v redu?" me tiho vpraša.
"Ja, ampak je res moral uničiti moj sladoled. Hotel sem ga pojesti!" Žalostno se ozrem proti razbiti skodelici sladoleda poleg speče nindže. Šibko se ji nasmehnem, a me zmoti krik, ki prihaja izza pulta. Super. Slaščičarka ob pogledu speče nindže omedli in zasliši se glasen 'tup' ko pristane na tleh.
"Bi ji rabila pomagati ali, naj samo zvlečeva nindžo do Administracije?" vprašam Wylde.
"Nah. Raje jo pustiva. Verjetno si bo lažje predstavljala, da ima haluzinije," odkima.

. . .

"Wylde! Walker!" Ozrem se proti viru glasa in takoj opazim Nyx, ki teče proti nama.
"O, še dobro, da sta v redu." reče; "Mislim, saj sta v redu?"
"Ja, v redu sva. Ne morem pa isto reči za njega." Wylde brcne spečo nindžo.
"O moj bog! Saj ni..." vpraša Liz, ki se pojavi od kdo ve kje.
"Ne, ni mrtev," potrdim; "Za zdaj."
"No mogoče, jo lahko zvežemo. Izvemo kaj od njega..." Pogledam proti Wylde.
"Ne, da bi jo mučili," doda. Nyx jo neprepričano pogleda;
"Si prepričan, da je nezavesten?"
"Si nezavesten?" vprašam nindžo. Tišina. Kako šokantno. Zmajem z glavo.
"Ne vem. Noče mi odgovorit." Wylde glasno zavzdihne, Charles, ki je pa prišel trenutek prej pa skuša prekriti svoj nasmeh.
"Ha ha ha. Kako smešno. Ampak za res - ali ste prepričani, da ne bomo šli v zapor ali karkoli pač imate tukaj za ugrabljanje random nindž?" Nyx še vedno živčno pogleduje proti nindži.
"Uf, povem ti - zapor tukaj ni zabaven," rečem. V glavi se mi začne svetlikati ideja.
"Bil si v zaporu?" Liz in Wylde se začne svetlikati, kam to gre, zato se odpravita v smer Lizine sobe.
"Ja, enkrat v Monopolyu." Šaljivo se nasmehnem in dam petko Charlesu. Nyx je v meni očitno izgubila upanje in sledi Wylde in Liz.
___________
Ejjjj<3
Prvo - Walker je končno dobil svoj chapter🥳 Drugač pa sm pr nindži uporabljala 'jo' kr je tista nindža pr sklanjanju. nvm
Anyway zbrisu se mi je en del tuk, da ga grem pisat še enkrat:pensive:- jejjj (?) Ta del je bil drugač edn najtežjih za napisat kr glih nism mela ideje kam gre iyk - kinda zgublam motivacijo lol...Drugač pa uživite šolo če se to da :)