*i*Pred enim letom*i*
Saj ne vem kaj mi je? Bom to res, čisto zares storila?
V svoji tresoči roki držim prijavnico za baletno šolo v Parizu. Počasi odprem vratca nabiralnika. Globok vdih in izdih. Težko breme mi pade iz roke. V nabiralnik. Pa je! Zdaj je kar je! Poslala sem prijavnico. To je to, ane?

*i*Danes*i*
Vstopim v stanovanje. Pošto vržem na mizo, da si lahko začnem pripravljat kosilo. Narežem korenje in čebulo. Na štedilnik pristavim vodo, da bo zavrela. Med čakanjem preletim pošto. Same reklame. Ali pa ne. Vmes najdem kuverto. Preletim Pariz. Pariz!? Hitro odprem ovojnico. Pisali so mi iz baletne akdemije v PARIZU!!!
*i*Gospodična Violet Conlin,*i*
*i*sporočamo vam, da vas vabimo na*i* *i*sprejemni izpit v Pariz na našo akademijo*i* *i*10.5.2025.*i*
*i*S spoštovanjem*i*
*i*Baletna akademija v Parizu*i*
Nisem vedela ali se to resnično dogaja! V Pariz grem!!! In to že maja čez en mesec!!
Oh, voda mi je zavrela in se polila. Ampak sedaj me niti ta voda ne bo spravila v slabo voljo.
Naslednji dan sem odšla na trening. Moji profesorici madam Mcdonald moram povedati, da me čaka izpit!
Vsa tresoča stopim v učilnico.
"Conlinova kaj pa ti delaš tukaj?" me pogleda madam. "Madam se opravičujem. Hotela sem vam pokazati..." iz torbe potegnem kuverto. In list iz akademije. Madam ga prebere. Njen obraz je brezizrazen. Ko prebere do konca ji usta zlezejo v velik nasmešek. Objame me in me močno stisne k sebi. "Bravo, bravo! Vedno sem vedela, da imaš velik potencijal!"
"Hvala vam! Sem že skoraj pozabila, da sem se prijavila," nasmehnila se je in me zadovoljno gledala. "No sedaj pa se pojdi pripraviti na pouk," prikimala sem ji in odbrzela v garderobo.
Tam je že bila moja najboljša brijateljica Bianca. Objeli sva se in se začeli raztegovati za trening. "Novico imam zate!" sej ji povedala z nasmehom na obrazu. Pogledala me je in se nagajivo nasmehnila "Si noseča?" Videla sem njen nasmešek, lahno sem jo dreznila v ramo: "Neee, saj še fanta nimam!" Nato sva se obedve smejali. Iz torbe sem potegnila list in ji ga podala. Previdno je prebrala. Usta so ji zlezla v nasmešek: "Ti tudi?" Začudeno sem jo pogledala. Nisem ji povedala za vpis, ker sem se bala, da bi bila žalostna ali jezna in hotela sem, da bo presenečenje, če bi me sploh poklicali. "Kako to mislis ti tudi?" sem vprašala in vse je bilo zelo čudno. "Oprosti pred enim letom sem poslala prijavnico. Oprosti, ker ti nisem povedala," zdaj mi je postalo jasno. Skočila sem ji v objem in vrnila mi ga je. "Iiiiii to je neverjetno Biany! Skupaj bova v Parizu! In kako naj bi bila jezna nate? Upam da ti nisi name," sem ji odgovorila. To pomeni, da bova skupaj živeli v Parizu! Bila sem presrečna tisti dan. Tudi na treningu mi je šlo odlično. Po treningu sva odšli na sladoled in že načrtovali najino francosko življenje.
-------------------------------
No pa mi je le uspelo tole zgodbo napisat:muscle_tone1:! Moja največja navijačica je bila seveda nixi tak da se lahko njej zahvalim, da me je motivirala da jo napišem:kissing_heart::kissing_heart:. No in mi je le uspelo.
Uživajteee🥰