》Janka se ne splača čakati! Jaz grem pogledat kdo je to!《, odločno reče Ema. 》Ne moreš kar tako vdreti v neko hišo! Pa sploh ne veš kdo je ta človek, lahko da je morilec, ali pa kaj takega!《, je živčna Liza. 》Oh, Liza, nehaj že!《, zasika Ema in svojo torbo odloži na klopco v parku.
》No, Janka se res ne splača čakati, itak se bo primajal šele če uro..《, reče Liza in obotavljaje položi svojo torbo zraven Emine. 》Greva!《, veselo reče Ema, nato pa dekleti stečeta do vrat hiše. 》Si prepričana... Nevem če je to...《 》Liza,《 , jo prekine Ema, 》nimava časa! Pohiteti morava!《.
Ko sta vstopili v hišo, ju je prevzelo začudenje. Zakaj bi se tako imenitno oblečen(čeprav starinsko) oblečen gospod odpravljal v zapuščeno hišo? Res, zgradba je bila popolnoma in nedvomno že mnoga lete zapuščena. Stopili sta globje v notranjost, o moškem pa ne duha ne sluha. V hiši je bilo nekaj pohištva: napol polomljena omara, rjaveča kopalna kad, prašna posoda, luknjaste zavese in velikanska, masivna, hrastova miza. 》Ta hiša se je zadnjič uporabljala okrog leta 1950.《, pove Liza. 》Aha...《, zamišljeno prikima Ema. Liza se malo oddali in pride do mize, od tam pa pokliče Emo 》Pridi hitro sem! Tu je nek prospekt!《 . 》Pokaži!《, veli Ema. 》To ne more biti res! To je potegavščina! To je šala!《, reče Liza. 》Kaj?《, vpraša Ema. 》Mar ne vidiš? Tu gor je letnica 1724!《
》No, Janka se res ne splača čakati, itak se bo primajal šele če uro..《, reče Liza in obotavljaje položi svojo torbo zraven Emine. 》Greva!《, veselo reče Ema, nato pa dekleti stečeta do vrat hiše. 》Si prepričana... Nevem če je to...《 》Liza,《 , jo prekine Ema, 》nimava časa! Pohiteti morava!《.
Ko sta vstopili v hišo, ju je prevzelo začudenje. Zakaj bi se tako imenitno oblečen(čeprav starinsko) oblečen gospod odpravljal v zapuščeno hišo? Res, zgradba je bila popolnoma in nedvomno že mnoga lete zapuščena. Stopili sta globje v notranjost, o moškem pa ne duha ne sluha. V hiši je bilo nekaj pohištva: napol polomljena omara, rjaveča kopalna kad, prašna posoda, luknjaste zavese in velikanska, masivna, hrastova miza. 》Ta hiša se je zadnjič uporabljala okrog leta 1950.《, pove Liza. 》Aha...《, zamišljeno prikima Ema. Liza se malo oddali in pride do mize, od tam pa pokliče Emo 》Pridi hitro sem! Tu je nek prospekt!《 . 》Pokaži!《, veli Ema. 》To ne more biti res! To je potegavščina! To je šala!《, reče Liza. 》Kaj?《, vpraša Ema. 》Mar ne vidiš? Tu gor je letnica 1724!《
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvala še 1krat vsem ki spremljate moje zgodbice!:stuck_out_tongue_winking_eye::grimacing::blush:
0
Moj odgovor:
Svetovalnica
materialne stvari
Jah in jaz se ful preveč navežem na njih. Junija sem mogla menjat fon ker je že kar počasi delal + kamera je bla kar boga (6 let star) in sem se en teden vsak dan jokala ker se mi je smilil. In ista situacija je z čevlji. Mam ene airforsice cca leto pa pol ki so ble z mano za tak vse najpomembnejše in najlepše spomine (jaz jih obožujem) ampak so se vtrgali ob strani in meni jih je ful škoda, dejansko sme jih popravla (zašila) ampak bojo verjetno šivi spet počli ker je usnje natrgano. Pač in kak naj jaz te čevlje vržem v smeti pač enostavno ne morem tak pred tem sem skoro celo leto sanjala o njih ker so mi bli pač res najlepši čevlji sploh in jah. Pač saj mam še ene od valete bele superge ki jih nosim za v šolo ampak ni isto ahhh kak se sovražim zarad tega. Pa jz čisto vse shranim, ko da me bo konec če pulover ki mi je bil premali 3 leta nazaj, je zaflekan pa ma lukno vržem vstran namesto da mi prah nabira v omari. Kaka pomoč? Zna kdo to rešit?
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
zdi se mi da bi ti in naja skp pasala čutm ...



Pisalnica