Klapa prijateljev se je kasneje posvetovala o tej "najdbi", ki sta jo odkrili Ema in Liza. Fanta sta med njunim zavzetim pripovedovanjem tu in tam sarkastično prhnila, a vendar je pripoved v niju zbudila kar pravšnjo merico zanimanja. Odločili so se da bodo staro hišo temeljito pregledali čez en teden, v sredo. Skrivnostni letak pa so obesili na steno njihovega skrivališča. Šele čez nekaj dni pa se je Robiju nekaj pripetilo...
V eni od učilnic je na steni visela prašna, stara ura brez kazalcev. Že lepo število let je bila tiha, zmerom je le molčala, saj je vendar le to zmogla. Robi je sam ždel v učilnici, ostali so odšli ven, imeli so varstvo med uro. On je ostal notri, ker se je med poukom obnašal skrajno neprimerno- res zanimivo kako so lahko kakšni drugače "fejst" ljudje tega sposobni. Bil je sam, tu in tam je prepisal stavek iz učbenika(to je bila njegova kazen)... Skratka, sila se je dolgočasil. Ko je zamišljeno zrl skozi okno in čakal na konec ure, je zaslišal zvok, nepričakovan zvok. Zaslišal je tiho tiktakanje. Najprej je mislil, da si le predstavlja, a ker zvok ni prenehal se je ozrl proti uri. Hm, čudno, si je mislil Robi, saj ta starina vendar nima kazalcev! Kot da ta šokanten dogodek ne bi bil dovolj, so se najprej na tablo začele izpisovati črke, nato besede. Obnemel Robi je na glas prebral 》Čas je tekel vse čase, tekel bo še naprej. Nikoli se ga ne ujame.《
Na tej točki bomo Robija pustili, da si vsaj mao opomore po tem že skoraj grozljivem pripetljaju. Zaenkrat pa vem le to: Ta zgodba se šele začenja...
V eni od učilnic je na steni visela prašna, stara ura brez kazalcev. Že lepo število let je bila tiha, zmerom je le molčala, saj je vendar le to zmogla. Robi je sam ždel v učilnici, ostali so odšli ven, imeli so varstvo med uro. On je ostal notri, ker se je med poukom obnašal skrajno neprimerno- res zanimivo kako so lahko kakšni drugače "fejst" ljudje tega sposobni. Bil je sam, tu in tam je prepisal stavek iz učbenika(to je bila njegova kazen)... Skratka, sila se je dolgočasil. Ko je zamišljeno zrl skozi okno in čakal na konec ure, je zaslišal zvok, nepričakovan zvok. Zaslišal je tiho tiktakanje. Najprej je mislil, da si le predstavlja, a ker zvok ni prenehal se je ozrl proti uri. Hm, čudno, si je mislil Robi, saj ta starina vendar nima kazalcev! Kot da ta šokanten dogodek ne bi bil dovolj, so se najprej na tablo začele izpisovati črke, nato besede. Obnemel Robi je na glas prebral 》Čas je tekel vse čase, tekel bo še naprej. Nikoli se ga ne ujame.《
Na tej točki bomo Robija pustili, da si vsaj mao opomore po tem že skoraj grozljivem pripetljaju. Zaenkrat pa vem le to: Ta zgodba se šele začenja...
Moj odgovor:
Svetovalnica
materialne stvari
Jah in jaz se ful preveč navežem na njih. Junija sem mogla menjat fon ker je že kar počasi delal + kamera je bla kar boga (6 let star) in sem se en teden vsak dan jokala ker se mi je smilil. In ista situacija je z čevlji. Mam ene airforsice cca leto pa pol ki so ble z mano za tak vse najpomembnejše in najlepše spomine (jaz jih obožujem) ampak so se vtrgali ob strani in meni jih je ful škoda, dejansko sme jih popravla (zašila) ampak bojo verjetno šivi spet počli ker je usnje natrgano. Pač in kak naj jaz te čevlje vržem v smeti pač enostavno ne morem tak pred tem sem skoro celo leto sanjala o njih ker so mi bli pač res najlepši čevlji sploh in jah. Pač saj mam še ene od valete bele superge ki jih nosim za v šolo ampak ni isto ahhh kak se sovražim zarad tega. Pa jz čisto vse shranim, ko da me bo konec če pulover ki mi je bil premali 3 leta nazaj, je zaflekan pa ma lukno vržem vstran namesto da mi prah nabira v omari. Kaka pomoč? Zna kdo to rešit?
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
zdi se mi da bi ti in naja skp pasala čutm ...



Pisalnica