PisalnicaDružina 1. del
3
Hej!
Vem, da svojih zgodb ponavadi ne dokončam ampak obljubim, da tole bom. Se zna zgoditi, da dolgo časa ne bo novega dela ampak enkrat bo in res bi mi pomenilo če jo preberete mogoče še komentirate kako vam je všeč. Govori o prijateljstvu, zvestobi, družini ter kančku romance, ki so združeni v fantazijo.
-------
Njeno ime je Jennifer. Jennifer Murphy. Ima 13 let in dolge rjave lase, vendar to ni važno. Prepoznana je po najboljši bojevnici in svetovalki enega od najbolj znanih plemen - Hope. V tem trenutku je prav to pleme utaborjeno na travniku, nekje v bližini severnega gorovja in vadi svoje borilne veščine, saj so se odpravljali v Severni gozd, skozi katerega so morali če so želeli iti na poletno druženje plemen. In roko na srce - prav vsi od najmlajšega do najstarejšega so si želeli iti. Če pogledamo podrobneje je prav zdaj učila vihteti bodalo skupino 9 letnih otrok, ki so jim pravili kar volčiči saj so bili vedno skupaj in so sledili nekomu starejšemu (največkrat je bila to Jennifer) kot majhni volkovi. Volčiči so si želeli, da bi nekega dne bili prav tako dobri kot ona, če ne še boljši in to jo je ganilo. Gledala je kako so imeli na široko odprte oči, ko jim je razlagala nekaj novega in kako so jo poskušali posnemati s svojimi lovskimi nožiči.
In prav v tem trenutku v zgodbo vstopi še ena oseba. To je Melanie- vodja plemena. Opazuje kako se volčiči trudijo posnemati Jennifer in se ob tem zabava, saj niso niti pol tako dobri kot ona. Seveda jo je Jennifer opazila in odslovila volčiče ter se približala njeni voditeljici, ki je očitno hotela govoriti z njo.
" Jennifer, misliš da bi se lahko že jutri odpravili v gozd?" je vprašala slednja takoj ko jo je 13-letnica dosegla. Ko je slišala vprašanje, je najprej malo premislila, nato pa odgovorila: " Mislim, da smo pripravljeni." To je dalo Melanie vse znake, da bodo še enkrat kot vsako leto preživeli strahote in pošasti severnega gozda, najnevarnejšega gozda daleč naokoli, če ne celo na svetu. Vsi so vedeli kaj jih čaka, vendar prav vsi tudi da je na drugi strani poletno druženje. In za vse ki še niso bili tam: Poletno druženje je zakon! (avtor citata: Volčiči)
Naslednji dan so vsi vstali zelo zgodaj in pospravljali še zadnje znake njihovega tabora na jasi. Ob sončnem vzhodu so se odptravili v gozd. Jennifer je hodila na koncu kolone in se čez nekaj časa ozrla nazaj. Slika jase je počasi izginjala, povsod okoli so bila drevesa. Spet se je obrnila naprej in pred njo je bil gozd, ki je skrival skrivnosti, take ki so pobile že veliko ljudi, pa tudi take, ki jih še nihče ni videl,...
-----
Ja, to je to za prvi del čeprav vem, da je kratek potrudila se bom pisati daljše dele, za vas pa imam tudi majhen zemljevid (prosim brez hate, ker sem risala hitro z miško in ni prišlo ven najlepše) In tisti kvadrat na sredini je prostor poletnega druženja.
Lp
Sova22
Vem, da svojih zgodb ponavadi ne dokončam ampak obljubim, da tole bom. Se zna zgoditi, da dolgo časa ne bo novega dela ampak enkrat bo in res bi mi pomenilo če jo preberete mogoče še komentirate kako vam je všeč. Govori o prijateljstvu, zvestobi, družini ter kančku romance, ki so združeni v fantazijo.
-------
Njeno ime je Jennifer. Jennifer Murphy. Ima 13 let in dolge rjave lase, vendar to ni važno. Prepoznana je po najboljši bojevnici in svetovalki enega od najbolj znanih plemen - Hope. V tem trenutku je prav to pleme utaborjeno na travniku, nekje v bližini severnega gorovja in vadi svoje borilne veščine, saj so se odpravljali v Severni gozd, skozi katerega so morali če so želeli iti na poletno druženje plemen. In roko na srce - prav vsi od najmlajšega do najstarejšega so si želeli iti. Če pogledamo podrobneje je prav zdaj učila vihteti bodalo skupino 9 letnih otrok, ki so jim pravili kar volčiči saj so bili vedno skupaj in so sledili nekomu starejšemu (največkrat je bila to Jennifer) kot majhni volkovi. Volčiči so si želeli, da bi nekega dne bili prav tako dobri kot ona, če ne še boljši in to jo je ganilo. Gledala je kako so imeli na široko odprte oči, ko jim je razlagala nekaj novega in kako so jo poskušali posnemati s svojimi lovskimi nožiči.
In prav v tem trenutku v zgodbo vstopi še ena oseba. To je Melanie- vodja plemena. Opazuje kako se volčiči trudijo posnemati Jennifer in se ob tem zabava, saj niso niti pol tako dobri kot ona. Seveda jo je Jennifer opazila in odslovila volčiče ter se približala njeni voditeljici, ki je očitno hotela govoriti z njo.
" Jennifer, misliš da bi se lahko že jutri odpravili v gozd?" je vprašala slednja takoj ko jo je 13-letnica dosegla. Ko je slišala vprašanje, je najprej malo premislila, nato pa odgovorila: " Mislim, da smo pripravljeni." To je dalo Melanie vse znake, da bodo še enkrat kot vsako leto preživeli strahote in pošasti severnega gozda, najnevarnejšega gozda daleč naokoli, če ne celo na svetu. Vsi so vedeli kaj jih čaka, vendar prav vsi tudi da je na drugi strani poletno druženje. In za vse ki še niso bili tam: Poletno druženje je zakon! (avtor citata: Volčiči)
Naslednji dan so vsi vstali zelo zgodaj in pospravljali še zadnje znake njihovega tabora na jasi. Ob sončnem vzhodu so se odptravili v gozd. Jennifer je hodila na koncu kolone in se čez nekaj časa ozrla nazaj. Slika jase je počasi izginjala, povsod okoli so bila drevesa. Spet se je obrnila naprej in pred njo je bil gozd, ki je skrival skrivnosti, take ki so pobile že veliko ljudi, pa tudi take, ki jih še nihče ni videl,...
-----
Ja, to je to za prvi del čeprav vem, da je kratek potrudila se bom pisati daljše dele, za vas pa imam tudi majhen zemljevid (prosim brez hate, ker sem risala hitro z miško in ni prišlo ven najlepše) In tisti kvadrat na sredini je prostor poletnega druženja.
Lp
Sova22
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba!:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ODLIČNA ZGODBA!!! SPREMLJAM!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! :heart: Všeč mi je tvoj stil pisanja.
0
Green Grass
Moj odgovor:
nemorm
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
anger issues
Hej,
js mam probleme z jezo. Včasih sem jih mela, ko sem bla mlajša (ful hitr sm se razjezila in se začela dret, metat stvari naokol itd.) pol se je nekak nehal, ko sem bla okol 12 sem parkrat spet dobila izpad, pol pa do ene zgodnjih 15 ni blo nč. In zdej (sm 15 pa pol) začenjam opažat, da se ful hitr razjezim (sicer nimam več izpadov, edin povzdignem glas in postanem razdražena), ampak sem ful pogostej jezna, velikrat me že najmanjša stvar sprav v slabo voljo. Takrat bi najrajš metala stvari naokol, kričala, včasih se želim pretepst z nekom (tega NE nardim) al se hočm pa rezat (sam jeza na srečo mine dost hitr, da tega ne nardim). V takih momentih probam sam potlačit in pol mine, ampak pride spet in bi najraj neki od tega nardila ... Zdele sm tok jezna, neko nalogo morm za šolo oddat do dons in je ne znam sploh nardit pa še moj brat se je neki po stanvanju drl in sm se zadrla nej bo tih in sva začela kričat drug na druzga in sm zaloputnla vrata svoje sobe in še prej se je mami neki drla na tamalo k nč ne pospravla sobe in je očitno nikol ne izuči, da bi jo mogla, ker se pol mami nanjo dere in mormo vsi to poslušat in te naloge res ne znam narest in bi najraj prevrlna celo mizo z računalnikom vred in vrgla ta stol po tleh pa zaloputlna una vrata tok močno, da se jih ne bi več dal zaprt ... Zdele poslušam musko, da bi se mal pomirila, sam to ni najbolj učinkovit način, ker sem še zmer jezna in vem, da bo tko al tko spet enkrat pršel ta občutek jeze nazaj. A mate predloge?
Lp
js mam probleme z jezo. Včasih sem jih mela, ko sem bla mlajša (ful hitr sm se razjezila in se začela dret, metat stvari naokol itd.) pol se je nekak nehal, ko sem bla okol 12 sem parkrat spet dobila izpad, pol pa do ene zgodnjih 15 ni blo nč. In zdej (sm 15 pa pol) začenjam opažat, da se ful hitr razjezim (sicer nimam več izpadov, edin povzdignem glas in postanem razdražena), ampak sem ful pogostej jezna, velikrat me že najmanjša stvar sprav v slabo voljo. Takrat bi najrajš metala stvari naokol, kričala, včasih se želim pretepst z nekom (tega NE nardim) al se hočm pa rezat (sam jeza na srečo mine dost hitr, da tega ne nardim). V takih momentih probam sam potlačit in pol mine, ampak pride spet in bi najraj neki od tega nardila ... Zdele sm tok jezna, neko nalogo morm za šolo oddat do dons in je ne znam sploh nardit pa še moj brat se je neki po stanvanju drl in sm se zadrla nej bo tih in sva začela kričat drug na druzga in sm zaloputnla vrata svoje sobe in še prej se je mami neki drla na tamalo k nč ne pospravla sobe in je očitno nikol ne izuči, da bi jo mogla, ker se pol mami nanjo dere in mormo vsi to poslušat in te naloge res ne znam narest in bi najraj prevrlna celo mizo z računalnikom vred in vrgla ta stol po tleh pa zaloputlna una vrata tok močno, da se jih ne bi več dal zaprt ... Zdele poslušam musko, da bi se mal pomirila, sam to ni najbolj učinkovit način, ker sem še zmer jezna in vem, da bo tko al tko spet enkrat pršel ta občutek jeze nazaj. A mate predloge?
Lp
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(103)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(247)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(54)
