Hojla! Tu je že 4 del zgodbe! Komentirajte, lajkajte....vesela bom vseh kritik.

Hope you like it!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~Čez 4 dni~

Ker sem v vrtcu zdaj delala bolj po redko, vskočila sem če so me slučajno nujno rabili, sem sprejela Maurino ponudbo.

Nastavila sem si deset budilk in prvih pet prespala, pri šesti pa sem se končno spravila pokonci in odšla v kopalnico, da se uredim, za prvi dan moje nove službe. Najprej sem stopila pod tuš in si umila že malo mastne lase ter telo, topla voda mi je res prijala. Zavita v brisačo sem stopila v svojo sobo in si poiskala primerna oblačila, belo srajco in dolge črne kavbojke. V kopalnici sem si osušila in rahlo nakodrala lase nato pa se še naličila, ne preveč, saj imam raje naraven izgled. Ko sem ošinila uro na steni hodnika in opazila, da moram čez pol ure že biti v restavraciji, sem pograbila svojo torbico, nato pa se pognala po stopnicah, da bi si skoraj zvila gleženj. Še tega bi se mi manjkalo. Nataknila sem si svoje čevlje z krajšo petko. Že sem izginila skozi vhodna vrata in jih zaklenila, ko sem se spomnila, da sem pozabila ključe svojega avtomobila, zato sem spet hitro odklenila in pričela z iskanjem ključev. Po dolgotrajnem iskanju, 10 minut sem hodila po stanovanju, sem jih končno našla v eni od jaken in pohitela nazaj skozi vrata.

Ura je bila komaj 8 zjutraj, pa je bilo v avtu že peklensko vroče, nič čudnega saj letos napovedujejo najbolj vroče poletje zadnjih dvajsetletji. Vžgala sem avto in vzvratno zapeljala z dvorišča na glavno cesto. Takoj sem si odprla vsa okna in navila glasbo z radia. Pravkar se je predvajala Rihhanina pesem .... Sama pa sem, ko sem bila daleč od sosedov začela peti, oziroma se dreti, kakor rečem svojemu petju. Restavracija je bila oddaljena par ulic naprej, lokacija pa je bila čudovita, saj se je nahajala ob jezeru. Takoj, ko sem zavila levo z glavne ceste, sem zagledala velik napis Pallas Restaurant in sledila znakom, ki so me pripeljali do lepe velike zgradbe. Skozi velika črna vrata sem zapeljala na parkirišče restavracije, ki je bilo še prazno, saj je bil odpiralni čas ob 10h dopoldne. Avto sem parkirala na prostor poleg vhoda in izstopila, ter se zazrla v stavbo pred seboj. V tej restavraciji nisem bila še nikoli, odprli so jo pred kakšnim letom, jaz pa po smrti staršev nisem veliko hodila ven iz hiše. Globoko sem vdihnila in vstopila v restavracijo za katero je veljalo, da je trenutno najboljša daleč na okoli. Vrata za mano so se zaprla in ravno sem želela stopiti do pisarne z napisom Šef, ko se je nekdo zaletel vame in me zbil po tleh, da sem padla direktno na rit. Ob trdem stiku s tlemi sem zastokala in se prijela za hrbtenico, ki mi je kar utripala od bolečine. Mislila sem, da mi bo tisti, ki se je zaletel vame vsaj ponudil roko, da bi mi pomagal vstati, ampak očitno ne. Saj ne, da sem bila kakšna fina kokoš, ampak če bi sama koga zbila po tleh bi ga vsaj vprašala, če je vredu in mu pomagala. Pogled sem usmerila na človeka nad menoj, natančeje fanta. Bil je mojih let, z umazanimi blond lasmi ter modrimi očmi in ni izgledal ravno srečen.
____________________________________

Kdo mislite, da je fant??:wink:
En namig...naravnost obožujem One Direction:laughing: