Pisalnica
"Najbrž ni vame zaljubljen vame ne?...
Vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem...
"Kaj?
"Da je tudi Clara v njega.
"Kaj????
Sem zakričala z besnim glasom da me je najbrž cel razred slišal.
"Pssssst! Bodi tišja. Vsi te bojo slišali! Saj tega nočeš ne?
"Seveda ne!
"Dobro. Da ne bi Clari povedala da sem ti jaz povedala to skrivnost prav?
"Prav!
Sem rekla in jo ošinila s pogledom kako se pogovarja s prijateljicami in se smeje.
"Konec odmora, pripravite si angleščino!
Je rekla učiteljica. Ko je bilo konec pouka sem začela risati in do mene je prišel svetlolasi fant z lepimi modrimi očmi. Rekel mi je:
"Živjo! Kako si po nezgodi z nesrečo?
"Veliko bolje.
Odvrnem sramežljivo in zardim do ušes.
"Ime mi je Jonas.
"Me veseli Jonas.
"Ti kaj pomagam?
"Pri čem?
"No... Pri kakšnem predmetu če ga mogoče ne razumeš?
"No... Najbolj ne razumem matematike.
"Prav. Lahko ti pomagam. Am... Kje živiš?
"Zakaj?
"Da ti pridem domov pomagati?
"No živim pri teti ker me mami noče videti...
"O... Žal mi je...
"Saj ni nič hudega. Ne daleč stran živim. 5 minut stran približno. Saj veš zagotovo si že videl tiste črne bloke...
"O, ja sem! Katera številka nadstropja?
"3.
"Prav. Bom prišel okoli 15:00 bo šlo?
"Seveda!
Sem veselo zaklicala. Do 15:00 sem odštevala sekunde in komaj sem čakala da sem skoraj pozabila narediti ostalo nalogo. Ura je bila 14:30 in nekdo je pozvonil.
"Jonas!!!!!!!!
Zakličem in stečem do vrat a me je že teta Maša prehitela in odprla vrata. Tam je stala rjavolasa ženska z rjavimi očmi ki se je pogovarjala z mojo teto mašo.
"Sara!
Zakliče ženska z rjavimi lasmi in me pogleda. Takoj zatem me pogleda teta in se mi nasmehne.
"M... Ma... Mami?
Stekla je do mene in me objela. Naenkrat pa teta reče:
"Maja, glej izgubila je spomin...
"Kako pa se me potem spomne?
"Opisala sem te in je ugotovila da si ti.
Je rekla teta in me pogledala.
"Oh, Sara si vredu?
"Ja sem mami.
"Pridi zdaj živeti k meni Sara.
"Ampak mami kaj pa šola?
"Na isto šolo boš hodila! Še bližje boš bila kot tukaj. Še vedno boš lahko videla sošolce.
Takrat sem se spomnila da čez 20 minut pride Jonas!
"Mami ne morem...
"Zakaj?
Reče in me pogleda zelo resno.
"Glej mami... Oh...
"Nič glej mami! Z mano greš in pika! Saj boš še prišla k teti!
Še preden sem ji uspela povedati da čakam Jonasa sva bili v avtu in se peljali. Z žalostnim obrazom sem gledala pokrajno in zagledala drugi blok. Veliko lepši in novejši. Ta je bil sive barve.
"Tukaj sva!
Reče mami z veselim in živahnim glasom
"Ja...
"Je kaj narobe?
"Ne... Saj ni nič le mojemu prijatelju sem rekla naj pride k teti mi pomagati delati nalogo ne k tebi!
Sem zakričala.
"Oh, ljubica nisem vedela.
"Zdaj je kar je ura je tako ali tako že 15:05...
Odšli sva po stopnicah in naenkrat zagledali vrata katera je mami odklenila in odšla noter.
"Pridi.
Je rekla z malo žalostnim glasom ker ji je bilo žal da je prišla ravno zdaj.
"Je to moja soba?
Vprašam ko zagledam prečudovito sobo z lepo posteljo in ostalimi stvarmi.
"Ja, je. In je bila tudi ko si še imela spomin.
"Waw! Sem pa res imela okus!
"In ga še imaš. Sara v sebi si še vedno ti!
"Oh...
Rečem in si ogledujem stanovanje naprej. Še vedno sem bila žalostna zaradi Jonasa. Naenkrat pa je zazvonil zvonec. Ura je bila 15:15. Saj Jonas ne more priti tako hitro do sem! Sem si rekla in se ulegla na kavč medtem ko je mami odšla do vrat odpreti...
(se nadaljuje)
Hej! Upam da vam je bil ta del všeč! Lahko pa napišete v komentarje če bi radi da nov del pride že danes :wink: lepo se imejte!
Vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem...
"Kaj?
"Da je tudi Clara v njega.
"Kaj????
Sem zakričala z besnim glasom da me je najbrž cel razred slišal.
"Pssssst! Bodi tišja. Vsi te bojo slišali! Saj tega nočeš ne?
"Seveda ne!
"Dobro. Da ne bi Clari povedala da sem ti jaz povedala to skrivnost prav?
"Prav!
Sem rekla in jo ošinila s pogledom kako se pogovarja s prijateljicami in se smeje.
"Konec odmora, pripravite si angleščino!
Je rekla učiteljica. Ko je bilo konec pouka sem začela risati in do mene je prišel svetlolasi fant z lepimi modrimi očmi. Rekel mi je:
"Živjo! Kako si po nezgodi z nesrečo?
"Veliko bolje.
Odvrnem sramežljivo in zardim do ušes.
"Ime mi je Jonas.
"Me veseli Jonas.
"Ti kaj pomagam?
"Pri čem?
"No... Pri kakšnem predmetu če ga mogoče ne razumeš?
"No... Najbolj ne razumem matematike.
"Prav. Lahko ti pomagam. Am... Kje živiš?
"Zakaj?
"Da ti pridem domov pomagati?
"No živim pri teti ker me mami noče videti...
"O... Žal mi je...
"Saj ni nič hudega. Ne daleč stran živim. 5 minut stran približno. Saj veš zagotovo si že videl tiste črne bloke...
"O, ja sem! Katera številka nadstropja?
"3.
"Prav. Bom prišel okoli 15:00 bo šlo?
"Seveda!
Sem veselo zaklicala. Do 15:00 sem odštevala sekunde in komaj sem čakala da sem skoraj pozabila narediti ostalo nalogo. Ura je bila 14:30 in nekdo je pozvonil.
"Jonas!!!!!!!!
Zakličem in stečem do vrat a me je že teta Maša prehitela in odprla vrata. Tam je stala rjavolasa ženska z rjavimi očmi ki se je pogovarjala z mojo teto mašo.
"Sara!
Zakliče ženska z rjavimi lasmi in me pogleda. Takoj zatem me pogleda teta in se mi nasmehne.
"M... Ma... Mami?
Stekla je do mene in me objela. Naenkrat pa teta reče:
"Maja, glej izgubila je spomin...
"Kako pa se me potem spomne?
"Opisala sem te in je ugotovila da si ti.
Je rekla teta in me pogledala.
"Oh, Sara si vredu?
"Ja sem mami.
"Pridi zdaj živeti k meni Sara.
"Ampak mami kaj pa šola?
"Na isto šolo boš hodila! Še bližje boš bila kot tukaj. Še vedno boš lahko videla sošolce.
Takrat sem se spomnila da čez 20 minut pride Jonas!
"Mami ne morem...
"Zakaj?
Reče in me pogleda zelo resno.
"Glej mami... Oh...
"Nič glej mami! Z mano greš in pika! Saj boš še prišla k teti!
Še preden sem ji uspela povedati da čakam Jonasa sva bili v avtu in se peljali. Z žalostnim obrazom sem gledala pokrajno in zagledala drugi blok. Veliko lepši in novejši. Ta je bil sive barve.
"Tukaj sva!
Reče mami z veselim in živahnim glasom
"Ja...
"Je kaj narobe?
"Ne... Saj ni nič le mojemu prijatelju sem rekla naj pride k teti mi pomagati delati nalogo ne k tebi!
Sem zakričala.
"Oh, ljubica nisem vedela.
"Zdaj je kar je ura je tako ali tako že 15:05...
Odšli sva po stopnicah in naenkrat zagledali vrata katera je mami odklenila in odšla noter.
"Pridi.
Je rekla z malo žalostnim glasom ker ji je bilo žal da je prišla ravno zdaj.
"Je to moja soba?
Vprašam ko zagledam prečudovito sobo z lepo posteljo in ostalimi stvarmi.
"Ja, je. In je bila tudi ko si še imela spomin.
"Waw! Sem pa res imela okus!
"In ga še imaš. Sara v sebi si še vedno ti!
"Oh...
Rečem in si ogledujem stanovanje naprej. Še vedno sem bila žalostna zaradi Jonasa. Naenkrat pa je zazvonil zvonec. Ura je bila 15:15. Saj Jonas ne more priti tako hitro do sem! Sem si rekla in se ulegla na kavč medtem ko je mami odšla do vrat odpreti...
(se nadaljuje)
Hej! Upam da vam je bil ta del všeč! Lahko pa napišete v komentarje če bi radi da nov del pride že danes :wink: lepo se imejte!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul zgodba!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superrrrr zgodbaaa:grinning::grinning::grinning::grinning:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super nora zgodba
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
komaj čakam nadaljevanje!!!
0
Nena
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
KOMAJ ČAKAM NADALJEVANJE PLS ali lahko že DANES !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
nadarjena si za pisanje !:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart:
nadarjena si za pisanje !:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
še en del... Jupi!!!!! super zgodba
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
Samo en nasvet.
Namesto, da napišeš:
"Najbrž ni vame zaljubljen vame ne?...
Vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem...
"Kaj?
"Da je tudi Clara v njega.
"Kaj????
Napiši:
"Najbrž ni zaljubljen vame ne?" vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem..." odvrne Bella.
"Kaj?" jo vprašam z debelimi očmi.
"Da je tudi Clara v njega."
"Kaj???" zazijam.
Upam, da boš upoštevala moj nasvet, še bolj pa upam, da si ugotovila, kaj ti želim povedati. Da nedaš samo na začetku stavka, ki ga nekdo govori tale znak: " ampak, daš ta znak tudi na koncu stavka, ki ga nekdo govori.
Lp. Ilovecandy
Samo en nasvet.
Namesto, da napišeš:
"Najbrž ni vame zaljubljen vame ne?...
Vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem...
"Kaj?
"Da je tudi Clara v njega.
"Kaj????
Napiši:
"Najbrž ni zaljubljen vame ne?" vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem..." odvrne Bella.
"Kaj?" jo vprašam z debelimi očmi.
"Da je tudi Clara v njega."
"Kaj???" zazijam.
Upam, da boš upoštevala moj nasvet, še bolj pa upam, da si ugotovila, kaj ti želim povedati. Da nedaš samo na začetku stavka, ki ga nekdo govori tale znak: " ampak, daš ta znak tudi na koncu stavka, ki ga nekdo govori.
Lp. Ilovecandy
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes:
0
Tani
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
