Evo smo na 12 delu! PA začnimo!

. Zbudila sem se tako da mi je zbudilo hripavo vreščanje petelina iz sosednje kmetije (vsaj tako se mi je zdelo, saj v bližini ni druge kmetije). Nenadoma opazim da je soba še zmeraj razmetana ker nisem dala stvari na police kot sem si zadala. Divje začnem pospravljati saj se bojim da bo mami jezna če izve da že od včeraj nisem razpakirala. Iz navade pogledam na uro in vidim da je ura šele sedem zjutraj. Oddahnem si saj vem da mami po navadi spi do devetih. Vendar še vseeno nisem čisto sproščena. Ker tako hitro pospravljam in ker sem nerodna mi iz rok zleti učbenik za matematiko (ki je najtežji) in mi pade na nogo. »Auuu, pismo!« zakričim. Potem pa se spomnim da verjetno ni bila ravno najboljša odločitev da zakričim. Sem že obžalovala. Vendar je bilo prepozno, saj je ravno nekaj trenutkov za tem v sobo prišla…babica. Po tihem sem si oddahnila. »No, kaj pa zganjaš tak trušč?« me je vprašala malo vznemirjeno. »Em, samo razpakirati sem hotela« sem rekla malce tišje. »No, no ni se mi treba opravičevati. Saj nisem prišla zaradi tega. Zanima me ali bi šla k sosedom z mano po jajca in zelenjavo.« je rekla bolj umirjeno. Po tihem sem upala da greva na kmetijo kjer sem včeraj videla tistega fanta. To sem si želela pa zato ker mi je bil pač simpatičen. Čeprav ga še nisem poznala. Zato sem previdno vprašala ker me je zanimalo: Babi, a greva na tisto kmetijo ki jo vidiš čez okno?« »Ja, točno tja greva« je pritrdila babica zvito kakor je le ona znala. Nato mi je gentlemansko odprla vrata.
Lp