Ko sem se namestila v udobno posteljo ter se udobno namestila sem očku zaželela mirno noč. Čeprav je umrl vem da je nekje z mano in me sliši.
»Zadnji teden šole kaj!« je rekel Lukas, ko sva skupaj z Dejo hodila v šolo. Prikimali sva in Deja je kar naenkrat rekla:
»Poglej Zala, oprosti ker sem se do tebe grdo obnašala ampak ni mi všeč da ima Lukas punco, ker no potem se malo druži z mano in no oprosti. Njen stavek me je tako preseneti da sem jo objela (ne vem zakaj). Vendar me je Deja izpustila in rekla:
»No dovolim vama da sta fant in punca samo, želim si da bi se Lukas več družil z mano.« Njen brat je prikimal in se nasmehnil. Nato pa je meni tiho šepnil:
»Včeraj smo se pogovarjali glede Dejinega obnašanja in zato smo se dogovorili da naj se ti opraviči.« Dalje smo hodili v tišini.
Dnevi so kar hitro hiteli k koncu šolskega dne. Ura se je prevesila v dan in dan v zadnji šolski dan. Ko je napočil zadnji šolski dan, ki smo ga bili veseli vsi (učitelji in učenci) smo imeli proslavo. Pevski zbor je pel. Povedali so nekaj o dnevu državnosti, razdelili so spričevala… Ko je bilo »pouka« končno konec se je naš razred odpravil na sladoled. Prav prijal je. In kar je bilo najboljše tistega dne je bilo to da se je končala šola!

»Morale se bi kaj dobiti med počitnicami! Vas bom poklicala…« je rekla Viktorija in čez par sekund ugotovila:
»Aja! Zala tvoje telefonske številke nimam. mi jo poveš?« Vse so se obrnile k meni in jaz sem rekla:
»Nimam telefona.« Prvo so punce mislile da se hecam ko pa so ugotovile da je res, pa so se zresnile. Nato sem jim povedala mamino številko in vse je bilo zmenjeno. Ob približno tretji uri nam je ob besedi sladoled postalo slabo (saj smo ga toliko pojedli). Odločili smo se da se odpravimo domov. Nekateri so sicer šli še v kino vendar jaz sem mogla it domov saj sem mogla pomagat mami pri seljenju. Po poslavljanju ki je trajalo celo večnost sem se le spokala domov. Bilo je vroče. Kaj vroče! Ubijalsko! Pot mi je tekel iz čela in komaj sem prispela domov. Tam sem si lepo osvežila obraz. Nato pa sem mogla mami pomagat pakirat. Nekaj časa mi je bilo še zabavno tekati gor in dol po stopnišču vendar sem se sčasoma naveličala in me je začelo dolgočasiti. Ko sva z mamo po petih urah končno zaključili z pakiranjem in je bilo vse pripravljeno je mami rekla:
»Pojdi se poslovit od sosedov! Nato pa se bova še od babice!« Prikimala sem in stekla sem do sosednje hiše.