Pisalnica
Pogledam v njegove sinje modre oči. Zazdi se mi da so kar naenkrat čisto črne. Stresem glavo in spet ima lepe sinje modre oči. Kar naenkrat ne morem dihati. Počutim se kot, da bi mi nekdo v grlo porinil hokej plošček in ga potisnil, kolikor nizko bi se dalo.
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, super!!!!!!!:thumbsup: Nevem, lahko da sanja ali pa se je zgodil čudež. Lp, SNOOPY
0
Moj odgovor:
idontknow
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kako naj si dvignem samozavest?
hojla, jaz si ze zelo dolgo nisem naredila copa in zdaj mi je mami rekla da ga zelo nujno moram met, (jaz sem sportnica) in cene me bo izpisala iz sporta. danes imam trening in jutri tekmo, zato me zelo skrbi. mene je zelo sram mojih uses ker se mi zdi da mi strlijo. moja mami govori da mi ne, ampak jaz mislim tako. prosim ce mi date kakrsen koli nasvet
