Najprej sem v vodo pomočila miškino telo in jo okopala. »Kaj pa delaš, da nimaš veliko prostega časa?« Vprašanje me je presenetilo, čeprav sem ga pričakovala. Nasmehnila sem se mu in ga pogledala v oči. Le za sekundo. Nato sem spet usmerila svoj pogled v miško.
»V bistvu me oče pripravlja na delo,« sem rekla.
»Torej praksa?« je vprašal, jaz pa sem pokimala.
»Ja,« sem rekla in mu dala miško, ki jo je odnesel k Emi. Le vodo sem spustila pa je bil že pri meni.
»Mi boš kaj zaupala?« je vprašal.
»Bi ti morala?« sem vprašala in se namuznila. Pomežiknil mi je.
»Končno!«
»Kaj?«
»Izziv.
»Kakšen izziv?«
»Običajno punce padajo name in mi vse povedo takoj. Ti pa nisi takšna in mi predstavljaš izziv. Končno!« Nisem mu mislila povedati, da se zadržujem zaradi statusa, da se ne bi razkrila. Če se ne bi, bi najverjetneje vedel že vse o meni.
»Luka! To je moja prijateljica! Ne boš je zalizal!« je vzkliknila Ema. Namuznil se je.
»Nisem tak, da bi jo,« ji je vrnil in se namuznil. Nisem vedela, ali se spomni, kakšno je bilo najino prvo srečanje. Absolutno pa nisem želela Emi povedati za prekršek njenega brata, ker bi se najverjetneje znašel v škripcih. Tega pa prvemu tipu, ki sem ga kadarkoli ljubila – in edinemu – nisem mislila storiti. Zato sem se raje posvetila kopanju zajčka, medtem ko me je Luka z zanimanjem opazoval.
»Luka! Pojdi ji po novo miško!« je vzkliknila Ema. Tisti trenutek je v sobo vstopila gospa Majda.
»Pridete na kosilo?« je vprašala.
»Le da nekaj stvari še opravimo,« je rekla Ema in pokazala na vrata, skozi katera je Luka prinašal živali. Gospa Majda je pokimala in rahlo zavila z očmi, rekla pa ni ničesar. Nato mi je pomežiknila in odšla.
»Ti je moja mami pravkar pomežiknila?« je vprašal Luka.
»Mogoče,« sem rekla in se namuznila. Odločila sem se, da bom še vedno igrala igro nedostopnosti, saj zna biti zanimivo.
»Luka! Miška! Takoj!« je vzkliknila Ema in s tem pregnala fanta mojih sanj. Iskreno sem jo čisto razumela. Trudila se je, da se ne bi jaz izneverila svojim staršem s svojo prepovedano ljubeznijo in čeprav si tega takrat še nisem priznala, sem tega tipa močno ljubila. Ema naju je držala narazen in se trudila, da ne bi šlo kaj narobe. Čeprav roko na srce, marsikaj je šlo narobe še pred tem sobotnim dopoldnevom. Trudila se je, da ne bi trpela njena prijateljica, Windshire Empire in njen brat. Kljub temu, da mi je šlo to takrat strašansko na živce.
»Izvoli, miška,« je rekel in najprej sem pomislila na živalco. Nato pa na vzdevek, ki sem ga našla v slovarju. Ko sem besedo podrobneje preučila, sem izvedela, da ima pravzaprav več pomenov. Ena je živalca, drug pa vzdevek, s katerim moški nazivajo ženske. In za Luko bi lahko v tistem trenutku obveljala oba pomena.
»Hvala,« sem rekla, očitno pretresena, saj se je zaskrbljeno nagnil nadme.
»Bi raje zajčka?« je vprašal. Zavila sem z očmi. V tistem trenutku nisem vedela, ali naj kričim, naj se smejim, naj se prestrašim. Daleč najmanj zaskrbljujoč bi bil smeh. Tudi Luka se je smejal, zato sem izbrala, da se bom zarežala. Vseeno pa sem ga rahlo sunila v ramo. S smejanjem sem prenehala šele, ko me je rahlo boksnil v ramo. Vseeno pa se mi je zdelo, kot da bi vame vrgel kamen.
»Ne moreš biti malo bolj nežen?« sem rekla.
»Ja, lahko sem. A še enkrat?« je vprašal in se namuznil. Zavila sem z očmi in vzela miško, ki mi jo je pomolil. V tistem trenutku je v prostor ponovno vstopila gospa Majda.
»Ste kaj lačni?« je vprašala.
»Ne,« je odgovorila Ema naveličano. »Poskrbeti moramo še za miške in zajčke.«
»Jaz tudi še nisem lačen,« je rekel Luka.
»Enako,« sem rekla in gospa Majda je bila videti rahlo užaljeno. »Običajno doma kosimo okoli treh,« sem dodala, da se ji je vrnil nasmeh.
»Jaz bi najraje najprej končala,« je rekla Ema opravičujoče.
»Jakob je klical. Si vedel, da mu je umrla babica?« je rekla gospa Majda sinu.
»Ja,« je ta kratko odgovoril.
»Kdaj si pa izvedel?«
»Ob treh zjutraj, ko sem šel k njemu.«
»Zakaj pa nisi nič povedal?«
»Nisem te želel vznemirjati. Pa še Ema je potrebovala mojo pomoč.«
»Ja, vso krivdo zvali name,« je rekla Ema. Gospa Majda je zavila z očmi in odšla iz sobe. Preden je odšla mi je pomežiknila. Tokrat tega ni zaznal niti Lukov oster pogled.
»Pojdi po drugo miško,« sem mu rekla in česala tisto, ki mi jo je prinesel prejle.
»Jo imam še od prej,« je rekel in mi dal miško, nakar se mi je zmračil pogled.
»Ubogo živalco si dal v žep?!« sem vzkliknila in mu iz rok nežno vzela miško.
»Ves čas, sem jo imel za hrbtom,« je rekel, jaz pa sem samo kimala. Zakaj ga vedno le gledam v oči? Vem, da so oči zrcalo duše. In v njegovih očeh je res nekaj, kar na drugih očeh ni. Spomnila sem se še na vse osebe, ki sem jih srečala v Windorii in na majhno in poskočno Victorio. »Sem tako slab, da bi me bilo bolje ignorirati?« je vprašal na videz užaljen.
»Ne. Si tako dober, da bi tole miško odnesel k Emi?« sem ga vprašala in v tistem trenutku je zrasel vsaj za milimeter. Specifično nisem rekla, da je dober. Očitno vsi fantje potrebujejo slušne aparate. Nežno mi je vzel živalco iz rok, jaz pa tisto, ki mi jo je pomolil prej. Ugotovila sem, da če okoli mene ni Luke, delo opravljam bistveno hitreje in tudi učinkoviteje. Zato sem miški dala še pentljo, da bi res poudarila, da sem jo uredila.
»Mislim, da si učinkovita, če me ni,« je rekel in mi nežno vzel živalco iz rok.
»Mislim, da se je treba zamislit,« sem rekla. Počepnil je in vzel miško, ki je bila na tleh. Izročil mi jo je, sama pa še vedno držal miško. »Od kje ti to pobiraš?!« sem vzkliknila, on pa je samo skomignil.
»Tale mi je po pomoti ušla,« je rekel in se nasmehnil.
»Pohiti, da ne bom spet hitrejša od tebe,« sem rekla in se zavedala, da bi mi bolj koristilo, če bi se vlekel kot megla. Ne, ker bi mi šel na živce, ampak zaradi dejstva, da bi bila varna pred njegovimi vprašanji.
Ko sem očistila miško, je pred mano že klečal Luka z miško v rokah. Zastal mi je dih. Tako je moral klečati Timothy, da sva bila uradno zaročena. Očitno sem spet izgledala precej slabo, saj me je prijel za ramena.
»Sem mislil poizkusiti nekaj drugega,« je rekel in se namuznil, jaz pa sem le zavila z očmi.
~
Hej Metuljčki,
kakšen se Vam je zdel nov del? Hvala vsem, ki berete mojo zgodbo, jo všečkate ali komentirate. Res sem Vam neizmerno hvaležna. Hvala za vsako kritiko, ki mi jo boste namenili. Če ima kdo kakšno idejo, kaj bi lahko dodala za zraven zgodbe (kolaž, opis oseb itd.) mi lahko piše v komentarje, v kotiček, v nabiralnik ... kamorkoli. Pa napišite, če želite, da zgodbo objavljam pogosteje.
Če kdo želi, da ga obveščam, naj napiše, zaenkrat pa obveščam:
~Bellaza2
~Nixi25
~one_girl
~#lovenkoreanlook<33
~mačja panda
Lysm
Heart