»Žaklin?« Mama si je danes vzela prosto, da bi me pospremila v šolo, čeprav sem ji večkrat rekla, da lahko grem sama.
»Takoj bom!« Danes sem oblekla svoj najljubši siv pulover in ozke kavbojke.
»Pohiti no, da ne boš že za prvi dan pozna.«
Pritekla sem po stopnicah in mama je že oblečena stala pred vrati. »Pohiti!«
Obula sem čevlje in vzela torbo, mama je odprla vrata in vzela ključe od avta. Sedle sva vanj in se odpeljale.
»Kdaj te pridem iskat?«
»Saj bom šla z vlakom.«
»Si prepričana?«
Pokimala sem, seveda sem bila prepričana, ne bi se rada osramotila že prvi dan. Saj ne razumite me narobe, moja mama je super, le včasih je preveč navdušena. Očitno tega ,hvala bogu, nisem podedovala po njej.
Ko sva prispeli do šole, je bilo tam ogromno otrok, bila sem nervozna saj še nikoli nisem bila v družbi več kot petih ljudi na enkrat. Izstopile sva iz avta in se odpravile proti vratom, nekaj otrok me je opazilo in se zdrznilo ob pogledu. Večina pa se je pogovarjala, objemala in vreščala, ko so se ponovno srečali po počitnicah. Vse se je zdelo tako glasno, hrupno in nekako novo. Vstopile sva čez vrata in se odpravili do tajništva. Tam naju je pričakala ravnateljica s kupom papirjev, ki jih je bilo treba izpolnit. Za njo se je prikazala starejša gospa, ki se mi je nasmehnila in predstavila: »Sem Darja Hrovat, tajnica. Pospremila te bom do tvojega razreda.« To je rekla na tak način kot da bi bila robot, verjetno je bila že navajena sprejemati nove učence.
Ko sva prišli do razreda še ni zvonilo, usedla sem se v zadnjo klop in pripravila stvari za prvo uro. V razred so prišli še ostali učenci in z njimi tudi grupa punc, ki so se hihitale in smejale. Nihče me ni opazil, jaz pa sem tiho sedela.
»Pozdravljeni učenci, letos sem jaz vaša razredna učiteljica, večina me že pozna, sem gospa Kovač, učiteljica zgodovine. Rada pa bi vam še predstavila vašo novo sošolko, bodite prijazni in spoštljivi do nje prosim.« učiteljica mi je pokimala in me spodbudila, da, povem kaj v sebi. Vstala sem.
»Sem, Žaklin Kralj.« nekaj otrok se je obrnilo in široko odprlo oči ob pogledu name. Tista gruča punc si je začela nekaj prišepetavati.
»Prihajam…« nekdo je odprl vrata. V učilnico je stopilo dekle. Imela je goste temne lase in zelene oči. »Se opravičujem za zamudo.«
Učiteljica je zavzdihnila: »V redu, sedi Neja.« Razred se je zasmejal. Neja je pogledala po razredu. Edino prosto mesto je bilo poleg mene. Stopila je do mize in se mi nasmehnila, nato pa odložila torbo in se usedla na stol.
------------------------------
Živjo, najprej bi se rada zahvalila za vse komentarje na prejšnjem delu. Hvala!!!!!
NO ja to je kot obljubljeno drugi del seveda malo daljši....
Lp
A7