1. SMRT
4.7.2014
Dragi dnevnik!
Danes je bil poseben dan. Končno sem lahko svojo spolno usmerjenost povedala mami, človeku, ki mu najbolj zaupam na svetu. Ta novica jo je sicer prizadela za trenutek, a me je sprejela še lepše kot prej. Zdaj ve, da sem lesbian. Zdaj me bo razumela bolj kot kdajkoli.

23.5.2025
Sedela sem na oboku okna v moji sobi in opazovala, kako se je mami igrala z Luko, mojim mlajšim bratcem. Nato me je presenetil nenaden preobrat. Na nebu so se pokazali oblaki in prišlo je neurje. Mama in Luka sta se ustrašila in se smeje skrila pod drevo. Vedela sem, da to ni dobra ideja, zato sem odprla okno in se zadrla: "Mami, pojdita-" Strela je udarila v drevo in podrlo se je... Najprej se mi je zdelo, da sanjam. Videla sem. Videla sem nekaj najbolj groznega na svetu in vse se je odvilo tako hitro... Videla sem smrt. Ne. Kar dve smrti. So to sanje?

28.5.2025
Izberem si črno dolgo obleko in v očeh se mi naberejo solze. To obleko je nosila mama. Nemočna padem po tleh in zarijem obraz v osrčje tega svetega oblačila. Vpijal je solze in njen vonj me je za trenutek pomiril. Nato pa se spet postavim na noge in nemudoma oblečem. Ne bi želela zamuditi pogreba... dveh najpomembnejših oseb mojega življenja. Bila sta premlada. Ekstremno premlada.
In potem bi se človek vprašal: "17-letnica in oče živita sama? Dan danes bi bilo to nevarno!" In vsi bi vedeli, na kaj misli. Ampak ni to problem. Kdo me bo zdaj razumel? Kdo mi bo zdaj dajal koristne nasvete? Komu bom zdaj lahko govorila za svoje simpatije? Očetu že ne, saj bi ga portlo do smrti.
Nisem se zavedala, da sem med mislimi jokala.

29.5.2025
Pogreb je potekal... Žalostno. Ampak normalno, po načrtih. Pred vsem pa je vseboval veliko solz, sploh od dedka, ki je imel Luko najraje od vseh. Lahko bi rekli, da je bil včerajšnji dan najbolj port in najbolj "solzen" od vseh, kar jih bom verjetno doživela. Če ne bom prej umrla zaradi alkohola, ki ga skoraj vsako noč zaužijem v nočnih klubih. Kaj naj si pa pomagam, brez tega ne bi preživela od mamine smrti.
Vedela sem, da me danes čaka pomembna noč. Poleg tega, da se bom morala lagati za svojo starost, bom tudi mogla najti nekoga... ki me bo ljubil. Že zdaj sem uničena in počasi vedno bolj razpadam in izgubljam razum. Kot vaza, ki se razbije, ampak je ne zalepiš dobro, zato začne razpadati.
Dnevnik, zaželi mi srečo...