Pisalnica
Hojla! Pred vami nov del moje zgodbe. Vidim, da vam je všeč. Resnično hvala vsem komentarjem:bookmark_tabs: in lajkom:heartbeat:. :) Ampak okej. Ne bom preveč nalagala, gremo kar k zgodbi. :stuck_out_tongue:
Hoja nazaj je bila lažja kot kadarkoli. Po glavi mi hodijo samo misli: *i*"Od kje se je vzel ta fant? Od kje imam takšno srečo? Ta fant je boljši kot sem pričakovala!"*i* Doma sem kot v trenutku. Mama in oče sta že pokonci. Seveda ko pa je ura že 10.00. Šele zdaj se zavedam svojih misli. *i*10.00? 4 ure sem bila z Jamesom!!!*i* Neverjetno kako čas mine. Potem pa mama spregovori:
"Jutro. Danes si se pa zavlekla na skalah."
"O... Ja. Nekaj sem se zamislila," odgovorim. Nočem jima še povedati za Jamesa. Ne še ko pa se še sama ne zavedam kaj doživljam.
"Si kaj lačna?"
"Kaj? Oh... Ja. Seveda," se šele zdaj zavedam kako sem v bistvu lačna. Ko pred sabo dobim palačinke z marmelado mi močno zakruli v želodcu. Pojem jih zelo na hitro potem pa mami in očetu povem da grem na plažo. Grem v svojo sobo in padem na posteljo. Zaprem oči in si še enkrat v mislih pogledam pogovor z Jamesom. Se to res dogaja meni? Mislim, da ne.
Preoblečem se v kopalke in ohlapno oblekico, spakiram torbo za na plažo ter se odpravim.
Plaža je zelo blizu. Pa tudi zelo prazna. Običajno ni nobenega ali pa dva para. Zasedem svoj prostor v senci. Nikjer ni nobenega. Pa tudi izgleda ne, da bi kjerkoli kdo bil, običajno pridejo prej danes pa sem tudi sama precej pozna. Namažem se s sončno kremo ter v roke vzamem knjigo. A mi besede kar ne grejo in ne grejo v glavo. Očitno ni pravi čas za branje. Samo uležem se na brisačo in razmišljam. O vsem.
Potem pa mi misli zmoti on. James. Ne morem verjeti, da je na tem samotnem kraju kamor običajno ne hodi veliko ljudi. In on je tukaj. Usoda me še ne bo tako hitro poslala stran.
"Hej," pozdravi.
"Hej! Kaj pa ti tukaj?"
"Nič posebnega. Samo tukaj sem."
"Aha. No kakšno naključje."
"Pa še res. Ne bi si mislil, da te bom našel tukaj."
"Ja jaz tudi ne."
"Lahko sedem?"
"Itak, itak. Seveda."
"Hvala. Kako si torej? Pa saj ne vem zakaj te to sprašujem ko pa sva se videla pred eno uro."
"V redu. Tako kot vedno. Ti?"
"Še kar. Rabim malo oddiha."
"Od česa? Je kaj narobe?"
"Pa nič posebnega. Saj veš. Tečni sosedje. Samo težijo. Saj verjetno veš o čem govorim. Še eni od stotih."
"Saj sem vedela, da bi lahko bilo kaj takšnega. Ljudje imajo možgane polne samo še predsodkov in obsojanja. Se niso kdaj vprašali kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje enaki?"
"Očitno se niso. Prepričani so v svoj prav in nočejo ga spremeniti. Meni pa... Meni pa se ne da samo sedeti tam in jih poslušati. Starša tudi ne. Gresta bog ve kam jaz pa potem tudi malo raziskujem okoli."
"Čisto nasprotje mojih staršev. Onadva sta cele dneve v stanovanju. Na terasi večino časa. Za na plažo jima ni iti pa grem pač sama."
"Pa saj je vseeno. Naj delajo kar hočejo ne?"
"Ja. Točno tako. Se ti takšne stvari dogajajo povsod? Saj veš kaj mislim."
"Ja. Večinoma. Ampak sem se že navadil. Redko spoznam ljudi, ki so takšni kot ti."
"Jaz? Kako to misliš?"
"Brez predsodkov in tega. Ki ljudji sprejemate takšne kot smo, neglede na vse."
"Aja. Seveda. Mene to ne moti. Ne vem zakaj nekatere pa."
"Pač jih. Ker so kreteni. Veš, da se zdaj bolje počutim?"
"Itak. Pogovor pomaga."
"Ja. Pa že."
Pogovor spet teče v nedogled dokler ne pogledam na uro in se zgrozim. Spet sem tu predolgo časa.
"Mislim, da bi morala nazaj. Ura teče."
"Ja je pa res že veliko. Tudi jaz bi moral nazaj."
"Ja jaz tudi."
"Danes ob 6.00?"
"Itak," se zasmejem.
Nato se odpravim nazaj.
To je to. Upam, da vam je bil nov del všeč. Vesela bom vsakega ogleda, komentarja in lajka. Hvala vsem mojim bralcem!
Lp pilovka99
Hoja nazaj je bila lažja kot kadarkoli. Po glavi mi hodijo samo misli: *i*"Od kje se je vzel ta fant? Od kje imam takšno srečo? Ta fant je boljši kot sem pričakovala!"*i* Doma sem kot v trenutku. Mama in oče sta že pokonci. Seveda ko pa je ura že 10.00. Šele zdaj se zavedam svojih misli. *i*10.00? 4 ure sem bila z Jamesom!!!*i* Neverjetno kako čas mine. Potem pa mama spregovori:
"Jutro. Danes si se pa zavlekla na skalah."
"O... Ja. Nekaj sem se zamislila," odgovorim. Nočem jima še povedati za Jamesa. Ne še ko pa se še sama ne zavedam kaj doživljam.
"Si kaj lačna?"
"Kaj? Oh... Ja. Seveda," se šele zdaj zavedam kako sem v bistvu lačna. Ko pred sabo dobim palačinke z marmelado mi močno zakruli v želodcu. Pojem jih zelo na hitro potem pa mami in očetu povem da grem na plažo. Grem v svojo sobo in padem na posteljo. Zaprem oči in si še enkrat v mislih pogledam pogovor z Jamesom. Se to res dogaja meni? Mislim, da ne.
Preoblečem se v kopalke in ohlapno oblekico, spakiram torbo za na plažo ter se odpravim.
Plaža je zelo blizu. Pa tudi zelo prazna. Običajno ni nobenega ali pa dva para. Zasedem svoj prostor v senci. Nikjer ni nobenega. Pa tudi izgleda ne, da bi kjerkoli kdo bil, običajno pridejo prej danes pa sem tudi sama precej pozna. Namažem se s sončno kremo ter v roke vzamem knjigo. A mi besede kar ne grejo in ne grejo v glavo. Očitno ni pravi čas za branje. Samo uležem se na brisačo in razmišljam. O vsem.
Potem pa mi misli zmoti on. James. Ne morem verjeti, da je na tem samotnem kraju kamor običajno ne hodi veliko ljudi. In on je tukaj. Usoda me še ne bo tako hitro poslala stran.
"Hej," pozdravi.
"Hej! Kaj pa ti tukaj?"
"Nič posebnega. Samo tukaj sem."
"Aha. No kakšno naključje."
"Pa še res. Ne bi si mislil, da te bom našel tukaj."
"Ja jaz tudi ne."
"Lahko sedem?"
"Itak, itak. Seveda."
"Hvala. Kako si torej? Pa saj ne vem zakaj te to sprašujem ko pa sva se videla pred eno uro."
"V redu. Tako kot vedno. Ti?"
"Še kar. Rabim malo oddiha."
"Od česa? Je kaj narobe?"
"Pa nič posebnega. Saj veš. Tečni sosedje. Samo težijo. Saj verjetno veš o čem govorim. Še eni od stotih."
"Saj sem vedela, da bi lahko bilo kaj takšnega. Ljudje imajo možgane polne samo še predsodkov in obsojanja. Se niso kdaj vprašali kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje enaki?"
"Očitno se niso. Prepričani so v svoj prav in nočejo ga spremeniti. Meni pa... Meni pa se ne da samo sedeti tam in jih poslušati. Starša tudi ne. Gresta bog ve kam jaz pa potem tudi malo raziskujem okoli."
"Čisto nasprotje mojih staršev. Onadva sta cele dneve v stanovanju. Na terasi večino časa. Za na plažo jima ni iti pa grem pač sama."
"Pa saj je vseeno. Naj delajo kar hočejo ne?"
"Ja. Točno tako. Se ti takšne stvari dogajajo povsod? Saj veš kaj mislim."
"Ja. Večinoma. Ampak sem se že navadil. Redko spoznam ljudi, ki so takšni kot ti."
"Jaz? Kako to misliš?"
"Brez predsodkov in tega. Ki ljudji sprejemate takšne kot smo, neglede na vse."
"Aja. Seveda. Mene to ne moti. Ne vem zakaj nekatere pa."
"Pač jih. Ker so kreteni. Veš, da se zdaj bolje počutim?"
"Itak. Pogovor pomaga."
"Ja. Pa že."
Pogovor spet teče v nedogled dokler ne pogledam na uro in se zgrozim. Spet sem tu predolgo časa.
"Mislim, da bi morala nazaj. Ura teče."
"Ja je pa res že veliko. Tudi jaz bi moral nazaj."
"Ja jaz tudi."
"Danes ob 6.00?"
"Itak," se zasmejem.
Nato se odpravim nazaj.
To je to. Upam, da vam je bil nov del všeč. Vesela bom vsakega ogleda, komentarja in lajka. Hvala vsem mojim bralcem!
Lp pilovka99
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ZAKON:heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla, ojla!
Super del, upam, da pride čim hitreje nov del, aja, pa gleda risbe, mislim, da bo risba narisana malo kasneje, ker sem sedaj še vedno pri stari mami in pridem domov komi 29.8., ja, vem da je že zelo pozno in da bo kmalu šola, ampak sem res rada pri stari mami in, ker so moje sestrične tudi tu.....no, ko bo, bom poslala na hvalilnici in lep dan še naprej!!!!
Lucy
Super del, upam, da pride čim hitreje nov del, aja, pa gleda risbe, mislim, da bo risba narisana malo kasneje, ker sem sedaj še vedno pri stari mami in pridem domov komi 29.8., ja, vem da je že zelo pozno in da bo kmalu šola, ampak sem res rada pri stari mami in, ker so moje sestrične tudi tu.....no, ko bo, bom poslala na hvalilnici in lep dan še naprej!!!!
Lucy
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
W.O.W.
Danes sem si vzela čaw in imela maraton tvoje zgodbe. Res mi je zelo všeč.
Komaj čakam naslednji del!!!
writergirl14
Danes sem si vzela čaw in imela maraton tvoje zgodbe. Res mi je zelo všeč.
Komaj čakam naslednji del!!!
writergirl14
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 1"){kind=small}
Hana123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
😢
Hej!
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
(◔‿◔):^)^_^o:-);):,-):-\:-Dʘ‿
Hahahahahahahahahahahahahahahhaahh
