Hvala prejšnjič za 3 komentarje Tačka29, I_LOVE_BUNNY in Biatlonka! :heart::blush: Upam, da boste uživale tudi ob branju tega dela:
----------------------

Prejšnjič:
*i*Mia je že hotela oditi, ko je nekdo za njo zaklical: "Hej ti, ta nova!"*i*

Nadaljevanje:
Bila je tista punca s kitkami. Za njo sta kot telesna stražarja stali dve popolnoma enaki črnolasi dekleti. Mia je malce prestrašeno in živčno zajecljala:
"Ja-a-a?"
"Oh, veš kako mi gre naživce to tvoje jecljanje! In tvoji kodri so takooo dolgočasni!" je punca zavila z očmi in važno vrgla kito čez ramo, črnolasi dekleti pa sta se zasmejali. Mia je poskušala delovati zmedeno in kot da ne ve kaj hočejo dekleta.
"Ka-kaj ni danes krasen dan? Ti s-si Lana, kajne? ...mmm... Lepo vas je bilo spoznati ...zdaj pa moram iti... Adijo!" je izustila, nato pa jim poskusila ubežati, a punce se niso hotele dati.
"Kam pa misliš da greš!" je vidno nezadovoljno rekla Lana. *i*Stran od vas!*i* si je mislila Mia in se obrnila ter stekla po hodniku navzgor.
Pot ji je presekal tisti fant iz razreda. *i*Erik.*i* se je spomnila. Za trenutek je pogledal k Lani ter črnolasima puncama.
"Vem kako uiti tem trem. Skriti se bo treba," je dejal in pri tem tekel ob Mii.
"A si dober v skrivalnicah?" je začudeno vprašala. Nasmehnil se je.
"Recimo,"

Mia je sledila fantu pa hodnikih in stopniščih, dokler nista prispela v temno podstrešje. Vse povsod so visele pajčevine in na škatlah ,polnih starih stvari, je bila debela zaplata prahu. *i*Tega prostora niso očistili že vsaj 5 let!*i* je premišljevala Mia in se razgledovala okoli sebe. Erik je medtem na tla odvrgel umazano rjuho, ki je pod seboj skrivala omaro, porisano z najrazličnejšimi barvnimi vzorci.
"Hitro, skriva se vanjo!" je zašepetal.

Takrat se je zaslišal Lanin glas, ki mu je ustrežljivo sledilo strašlivo hihitanje dveh črnolasih punc.
"Juuhuuu, Mia kje si!? Saj sploh ni važno, ker te bom našla! Ha ha, in ko te bom, ne bo lepo... Nikoli se ne hecaj z Lano Mibič... drugače se bo *b*ona*b* hecala s tabo!"
"Pa kaj je s to punco!? Zveni kot tista morilka iz *i*Temačne skrivnosti iz Bršljanove ulice 13*i*!" je zaječala Mia.
"A si gledala? Res dober film... Na strašljiv način. Ampak tisti prizor ko zmanjka elektrike in se zasliši hišni zvonec je preveč predvidljiv..." Je preudarjal Erik.
"Tiho, če ne naju bodo našle!" ga je opomnila.
"Ampak... Kaj pa, če odprejo omaro in naju vidijo? Nikamor ne bova mogla zbežati! Kako jim bova potem ušla!?" se je začela jeziti. Erik se je zvito nasmehnil:
"Saj naju sploh ne bo tu."
"Ampak... *i*kako*i*?" se je začudila. Erik je zlezel med oblačila, ki so bila vsa prašna od let, ki so jih preživela v omari in, kot bi se vse življenje pripravljal na ta trenutek, veselo rekel:
"Tako."
Mia mu je sledila v notranjost omare.

Vrsta oblačil se skoraj ni končala in vedno bolj hladno je postajalo.
Kmalu se je prikazala dnevna svetloba. V Mio je zapihal hladen veter ter ji v lase ponesel suho listje. Dvignila je pogled in ugotovila, da sta se znašla v gozdu. Od vsepovsod je prihajalo ptičje petje in tu in tam je z veje na vejo skočila kakšna veverica.
"Ampak... Kako?... Bila sva v omari!... To... To je ne..."
"Nemogoče? Neverjetno?" jo je vprašal Erik. Mia je samo buljila vanj in poskušala dojeti kaj se dogaja.
"Kje pa sploh sva?" je na koncu izustila.
"V gozdu," ji je mirno odvrnil in ravno veverici ponujal lešnik.
"Hočem nazaj," je rekla odločno. Erik, ki mu je veverica z veseljem zlezla na ramo, je zavzdihnil in počasi odgovoril:
"Jah... Če hočeva nazaj, morava čez vso Čarobno deželo..."
*i*Kakšna čarobna dežela?? Temu tipu se je zmešalo!*i*
"Zmešan si," je brez oklevanja odvrnila. Fant je za hip pomislil, nato pa rekel:
"Ti tudi,"
Mia ga je začudeno in s kančkom jeze pogledala in se brez besed obrnila ter odšla.
"Kam pa greš?" jo je vprašal. Ne da bi se ustavila, je odgovorila:
"Nazaj od koder sva prišla. Saj si rekel, da morava čez vso 'Čarobno deželo', ne?" Erik je pogledal verico, ki mu je še kar sedela na rami in ta je skomignila z rameni ter skočila na drevo. Poslovil se je od živalske prijateljice in dohitel Mio.
"In jaz grem s tabo,"