Sobota, 12.8.2023
Dragi dnevnik,
Današnji dan je bil poseben, saj sem se zjutraj prebudila občutno drugače. Sončni žarki so prijetno osvetljevali sobo, ko sem si premišljevala vse, kar se mi je zgodilo zadnje dni. Resnično sem srečna in hvaležna za vse, kar imam v življenju, še posebej za novo obnovljeno prijateljstvo z Markom, ki se je spremenilo v nekaj več.
Po zajtrku sem dobila sporočilo od Marka, v katerem me je vprašal, ali bi šla z njim na izlet v bližnji gozd. Seveda sem privolila, saj sem se veselila vsake minute, ki jo bom preživela ob njem.
Ko sem ga srečala, sem opazila, kako sijoče so bile njegove oči, ko me je pozdravil. Spoznala sem, da se tudi on veseli tega izleta. Skupaj sva se podala na pot in se izgubila med gozdnimi stezicami.
Med sprehodom sva se veliko pogovarjala in smejala. Delila sva svoje sanje, cilje in še več skupnih interesov. Spoznala sem, da sva si v veliko pogledih zelo podobna, kar me je dodatno navdihnilo za prihodnost.
Med kosilom na pikniku sem Marku povedala, kako cenim njegovo iskrenost in ranljivost, ki jih je pokazal v zadnjih dneh. Rekla sem mu, da cenim vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, in da si želim, da ostanemo tako povezana tudi v prihodnje.
Nasmehnil se je in rekel: "Mina, tudi jaz cenim vse, kar si mi pokazala in povedala. Rad bi ti bil v oporo in te podpiral v vsakem koraku tvoje poti. Zdaj, ko si postala moja punca, vem, da imam ob sebi posebno osebo."
Bilo mi je toplo pri srcu. Zavedala sem se, da sva si v tem kratkem času postala zelo blizu, in to me je navdajalo s srečo. Občutek, da sem ob sebi nekoga, ki me razume in sprejema takšno, kot sem, mi je dajal občutek varnosti in topline.
Po kosilu sva se sprehodila do čudovitega razgleda na vrhu hriba. Tam sva obstala in občudovala naravo ter se prepustila čarobnemu trenutku. Tako se nama je zazdelo, kot da sva sami na svetu, v naročju miru in ljubezni.
Nato sva se počasi odpravila nazaj proti domu. Na poti sva se zadržala še v mestu, kjer sva se zabavala ob različnih stojnicah in dogodkih. Smejala sva se skupaj in si delila iskrice veselja.
Ko sem pozno popoldne prišla domov, sem se usedla v svojo sobo in se zazrla v tvoje strani, dragi dnevnik. Rdečela sem kot raketa, ko sem premišljevala o vsem, kar sem doživela z Markom. Nisem si mogla kaj, da ne bi narisala srčka poleg njegovega imena.
Res je, da se je vse odvijalo zelo hitro, a včasih se v življenju zgodi nekaj, kar preprosto veže dve osebi skupaj. Z Markom sem našla nekoga, ki me razume, podpira in osrečuje. Ne morem si želeti ničesar lepšega od tega.
Tako se končuje ta poseben dan, dragi dnevnik. Veselim se vseh novih dogodivščin, ki naju čakajo z Markom, in se zavedam, da je ljubezen nekaj posebnega, kar je vredno negovati.
Mina
Dragi dnevnik,
Današnji dan je bil poseben, saj sem se zjutraj prebudila občutno drugače. Sončni žarki so prijetno osvetljevali sobo, ko sem si premišljevala vse, kar se mi je zgodilo zadnje dni. Resnično sem srečna in hvaležna za vse, kar imam v življenju, še posebej za novo obnovljeno prijateljstvo z Markom, ki se je spremenilo v nekaj več.
Po zajtrku sem dobila sporočilo od Marka, v katerem me je vprašal, ali bi šla z njim na izlet v bližnji gozd. Seveda sem privolila, saj sem se veselila vsake minute, ki jo bom preživela ob njem.
Ko sem ga srečala, sem opazila, kako sijoče so bile njegove oči, ko me je pozdravil. Spoznala sem, da se tudi on veseli tega izleta. Skupaj sva se podala na pot in se izgubila med gozdnimi stezicami.
Med sprehodom sva se veliko pogovarjala in smejala. Delila sva svoje sanje, cilje in še več skupnih interesov. Spoznala sem, da sva si v veliko pogledih zelo podobna, kar me je dodatno navdihnilo za prihodnost.
Med kosilom na pikniku sem Marku povedala, kako cenim njegovo iskrenost in ranljivost, ki jih je pokazal v zadnjih dneh. Rekla sem mu, da cenim vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, in da si želim, da ostanemo tako povezana tudi v prihodnje.
Nasmehnil se je in rekel: "Mina, tudi jaz cenim vse, kar si mi pokazala in povedala. Rad bi ti bil v oporo in te podpiral v vsakem koraku tvoje poti. Zdaj, ko si postala moja punca, vem, da imam ob sebi posebno osebo."
Bilo mi je toplo pri srcu. Zavedala sem se, da sva si v tem kratkem času postala zelo blizu, in to me je navdajalo s srečo. Občutek, da sem ob sebi nekoga, ki me razume in sprejema takšno, kot sem, mi je dajal občutek varnosti in topline.
Po kosilu sva se sprehodila do čudovitega razgleda na vrhu hriba. Tam sva obstala in občudovala naravo ter se prepustila čarobnemu trenutku. Tako se nama je zazdelo, kot da sva sami na svetu, v naročju miru in ljubezni.
Nato sva se počasi odpravila nazaj proti domu. Na poti sva se zadržala še v mestu, kjer sva se zabavala ob različnih stojnicah in dogodkih. Smejala sva se skupaj in si delila iskrice veselja.
Ko sem pozno popoldne prišla domov, sem se usedla v svojo sobo in se zazrla v tvoje strani, dragi dnevnik. Rdečela sem kot raketa, ko sem premišljevala o vsem, kar sem doživela z Markom. Nisem si mogla kaj, da ne bi narisala srčka poleg njegovega imena.
Res je, da se je vse odvijalo zelo hitro, a včasih se v življenju zgodi nekaj, kar preprosto veže dve osebi skupaj. Z Markom sem našla nekoga, ki me razume, podpira in osrečuje. Ne morem si želeti ničesar lepšega od tega.
Tako se končuje ta poseben dan, dragi dnevnik. Veselim se vseh novih dogodivščin, ki naju čakajo z Markom, in se zavedam, da je ljubezen nekaj posebnega, kar je vredno negovati.
Mina
Moj odgovor:
girlie v depri :(
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
depresija al kaj
vum, hej. imam kar nekaj težav, a bi zdaj rada izpostavila le dve.
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(71)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(85)
Ne preberem Ti&jaz.
(26)






Pisalnica