Heej, okej vem da res dolgo že nisem pisala ampak sem imela ful dela za šolo. Kakorkoli, nov del je tu!
KAJA ADAMS
"Daj, Kaja, vstani," reče Hope in hitro odide naprej. Tudi jaz hitro skočim v zrak in pospravim idejo. Čudno, da me je Hope zbudila ponoči, a nato pogledam na uro in vidim, da je pet zjutraj. Skočimo na naše zmaje in odetimo. "Zakaj tako zgodaj?" javka Žiga. "Ker smo že tako izgubili nekaj ur!" odvrne nazaj Hope. "Kaj sploh iščemo?" vpraša Lili. Spomnim se, da se mi je nekaj sanjalo. Nekaj okoli neke okrogle ploščice, na kateri so bila narisana Angelska krila - njihov simbol. "Če kdo vidi kakšen simbol Angelskih kril," rečem, "naj takoj pove." Počasi se dela dan. Nenadoma zagledam okroglo luč, ki drvi proti nam. "PAZITE!" zavpije Jan in vsi se ji izognemo. "Kaj je bilo to?!" vzkliknem. "Vstopili smo v drugo čarobno cono," se namršči Žiga. Pod nami zagledamo mavrične hiške. Nenadoma se ob nas pojavita dve vojaški letali - v mavričnih barvah. Naročita nam, da naj pristanemo. Da ne bi bilo zapletov, pristanemo na tla in upam na najboljši možen izid. Opazim, da tukaj bitja niso ne Angeli, ne Demoni in ne Feniksi. Na glavah imajo rogove, lasje imajo v takšnih in drugačnih barvah, nekateri imajo celo mavrične. Tisti, ki imajo modre lase, imajo kožo obarvano zelo zelo svetlo modro, da se komaj vidi, da je obarvana. Tisi ki imajo zeleno, imajo svetlo zeleno in tako dalje. Tisti, ki imajo mavrične, imajo belo kožo. Imajo repe takšne barve, kot so njihovi lasje (še zmeraj pa hodijo po dveh nogah in se normalno oblačijo ter imajo človeške obraze). Torej niso Čarovniti, najbolj spominjajo na Samoroge, čeprav jih je zelo malo po svetu in so zelo, zelo redki. Do nas pride gospa, ki ima na glavi krono ter mavrično grivo ter zlat rog. Kot je v navadi, se priklonimo. "Lepo, da ste nas našli," nas ogovori gospa, ko se vzravnamo. "Mislila sem, da ste Samorogi redki in da vas ni veliko," rečem. "Ko se je začela vojna med vami, smo se vsi Samorogi zbrali v eno vasico. Vsi razen Temnih Samorogov, katerih je kot listja in trave. Na žalost so ti na Angelski strani," nam pove Kraljica. "Ne vsi," se zanjo oglasi fantovski glas. Kraljica se obrne in zraven nje pride mlad fant, malo starejši od nas. Črni lasje, črn rep in svetlo - črna koža. "A, seveda - Demoni, spoznajte mojega sina Jacoba," nam ga predstavi Kraljica. Pozdravimo se. "Zdaj pa pridite z mano, vaša princesa je rekla, da so se tisti, ki so šli na misijo vrnili, a ne morejo nazaj na misijo. Pogovoriti se morate z njo." "Phoenix je tukaj?!" nejeverno vpraša Lili. "Ah, ne, prek radia sva se slišali," odkima Kraljica, "zdaj pa pridite z nami v šotor. Tam imamo radio." Nekaj prekinjeenih zvez, ogromno hreščanja in piskanja, a n koncu smo jo uspeli dobiti. "Torej, "začne Phoenix, "zanimalo me je, če bi vi lahko šli na tisto misijo... Če vam ni odveč." "Nismo sem prišli zato, da bi zdaj šli domov, Phe," rečem. "Se strinjam," pokima Jan in vsi ostali tudi. "Povej, kaj je misija!" vzklikne Lili. "No, najti morate okroglo ploščico, na kateri so narisana Demonska krila. Pritisniti morate nanjo, da pridete do skladišča duš - ki so bile pred leti ukradene..." Stavka ji ne uspe dokončati, ker Lili zavrešči jaz pa dvakrat zamežikam in vzkliknem: "Duše?!" "Dovoli, da dokončam. Da, duše, ki so jih vzeli varuhom tistih, ki so šli na misijo. Fora je, da bomo zgradili robote ter vanje dali te duše, da bomo dobili zaščitnike. Te duše smo ukradli Angelom pred leti, ko je bil oče še otrok. Skladišče je nekje v Severnem gozdu." "Izvirno ime," zamomlja Žiga, da se vsi zasmejimo, še Kraljica. "No, pa pojdimo!" vzklikne Hope. Kraljica nam da še nekaj hrane ter pijače za na pot, in nek prašek, ki naj bi ga uporabili v nujnih primerih. Zahvalili smo se in odleteli naprej.
*******************************************************************************************************************************
Konec tega dela! Lepo se imejte!
Lp, Kattie :headphones::guitar: