ANNY:
»Ohoho,« Gigant nas je vendarle opazil. Obrnil se je k nam, in nam razkazal svoj ogaben zelenkast obraz z ogromnim nasmehom na ustih, ki mu je razkazoval gnile in rumene zobe. Zdrznila sem se. Njegov glas je bil grob, a hkrati nežen kot glas otročička. Spaka.
»Vi, dragi mali otročaji...« gigant se je veseljaško nasmehnil, in nam znova razkazal zobe: »Percyjeva zalega mi bo dobro dela, kot današnji pokol...Tako in tako se moram vašemu očetu še maščevati...« pogledal nas je in umolknil.
»Izrezana Annabeth in izrezan Percy. Ti pa sigurno nisi njegova potomka. Tvoja avra moči je močnejša, težji zalogaj boš, mar ne?« Pogledal je Halzej. Zgrabila sem za Mackovo roko in mu jo stisnila. Gigant je igral umazane igrice z nami. Nekaj je imel za bregom.
»Saj me sploh ne poznate, kaj? Polibot sem. Ustvarjen kot AntiPozejdon, če se ne motim. Za svoja nasprotja mi je malo mar,« zarežal se je in izpustil globok glas.
»Mack, poklicati morava Pozejdona, da nam bo pomagal pri borbi. POTREBUJEMO ga...Pojdi na njegov prestol.«
Ostrmel je: »Prestol? Ampak-ko se je tja usedel oči je bil čisto zažgan, saj nama je govoril o tem-« zmajal je z glavo: »Ne grem! Tako ali tako bi mene Pozejdon zažgal do smrti, njegov vnuk sem, ne sin...Razlika je, razumeš?«
Prikimala sem in skomignila. Mack je imel prav. Pozejdon ne bo pretirano popustljiv, če gre za njegove vnuke. Ali pač? Ni pametno tvegati...
Pogledala sem Polibota, ki se je naslanjal na svoj ”Antitrizob” in se pogovarjal z Halzej. Ta je le odkimavala in ignorirala njegove žaljivke, ki so letele nanjo kot meteorski dež. Zabavno.
....
HALZEJ:
»Ok, razumem...Pa ga bosta zmogla sama zadržati?«
»Bova,« je prikimala in pokazala dvignjena palca. Macku je že prej razložila o načrtu, in zdaj je njen brat stal nekaj metrov stran z desno roko v žepu. Pripravljen, da izvleče Plimni tok.
»POJDI!« je nenadoma zakričala Anny in me porinila proti prestolom, sama pa je izvlekla svoj meč. Najbrž od Annabeth, a nisem bila prepričana od kod ga je dobila.
»NAMASTE!« je zakričal Mack, kar mi je na usta priklicalo droben nasmešek, nato pa sem se pognala naprej. Nisem se smela ustavljati, morala sem iti in mentalno priklicati enega izmed svojih očetov. Gospodarja morja.
Ko sem tekla mimo giganta sem izvlekla meč, ki se mi je kot mimogrede pojavil v žepu in ga zabodla gigantu v gleženj. Zarjovel je in se obrnil proti meni.
Preden se je AntiPozejdon opotekel k meni, je Mack že skočil nanj, mu splezal po nogi gor in do vratu, kamor mu je zaril svoje podedovano rezilo. Fant je imel dar za zabadanje gigantov.
Anny se je lotila njegovih nog, kamor mu je kot sulico zapikala svoj meč. Bila sta dream team-popoln tim-ko sta takole počasi mučila našega sovražnika in mu zapikovala svoja orožja v noge in ostale dele telesa.
Končno sem pritekla do prestolov, zdelo se je, da sem do tja tekla tri ure.
Zlezla sem na modro obarvan prestol in se čimbolj udobno namestila.
»Oče, potrebujemo te. Tvoja vnuka se spopadata z tvojim nasprotjem, Polibotom. Vsaj on pravi, da je Polibot. Prosim, pomagaj. Izgubila sem nesmrtnost, giganta pa ne moremo premagati brez pomoči enega boga, prosim pomagaj nam!«
Odprla sem oči, pred mano pa je stal temnolasi moški, oblečen v ribiška oblačila, postrani se je nasmihal in pokazal za sabo, s svojim Trizobom, ki se je svetlikal v svetlobi templja. Anny in Mack sta od samega presenečenja nehala zabadati giganta v noge, kar pa tudi ni bilo potrebno.
Polibot je kot prikovan stal na mestu in strmel v svojega sovražnika. Pozejdona, mojega očeta.

11. del-uau! Zahvaljujem se vsem, ki spremljate mojo zgodbo že dolgih in obupnih enajst delov. HVALA VAM!!! LYSM!!!:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart: Lajk in komentar polepšata dan!!!
P1