Gledala sem sivo zgradbo in pomislila, da Rea ne spada sem.
Z vso svojo kulsko energijo, ki jo je premogla, preprosto ni spadala v ta dolgočasen, tako navaden blok. Bila je posebna – tega sem se zavedala, preden mi je povedala vse o sebi, a zdaj nanjo gledam na drugačen način.
Poznala sem jo že en mesec. Najino prijateljstvo se je začelo naključno in spontano, a tako nastanejo vsa dobra prijateljstva. Preprosto je vrgla torbo na mizo, tik poleg moje. Nisem bila prepričana, če dejansko sva prijateljici, a sem srčno upala, da je tako. Svoje prejšnje najboljše prijateljice še vedno nisem prebolela, a sem se trudila. Komaj kaj sva se klicali, ko pa sva se, sem ji jaz govorila, kako jo pogrešam, ona pa je govorila o očarljivih novih prijateljicah in fantih. Menda naj bi jo eden osvajal in ona “le še čaka, da jo bo povabil ven“.
»Hoj,« je rekla Rea in me zbudila iz misli. Sploh nisem opazila, da je prišla dol. Ni me počakala, le šla je na rolko in oddrvela po tlakovani ulici. Nisem ji zamerila, saj sem vedela, da je taka. Preprosto Reasta.
Rolkanje ji je pristajalo skoraj tako dobro kot kapa s šiltom, ki jo je narobe obrnila. Bila je divja, neukročena, imela je sij divje punce. Saj je to tudi bila.
Seveda sem vedela, da me ne bo čakala, zato sem se pripeljala s kolesom. Zajahala sem ga, in ko sem začutila veter na licih, sem se komaj vzdržala, da nisem zavriskala. Bilo je prelepo, da bi bilo resnično. Kolo resno obožujem – poleg lokostrelstva, seveda.
»Ujela si me,« je rekla Rea, nato pa je v dokaz, da je še vedno hitrejša, pospešila. Jaz pa za njo.
…
Čakala sem jo pred vhodom. Danes naj bi prišla k njej domov, česar se bojim, ker je Rea nepredvidljiva punca. Ni mi bilo treba buljiti proti vhodu, da bi jo zagledala. Med sivo – belo – črnimi učenci je ni bilo težko opaziti.
Stopila je skozi vrata in učinek je bil tak, kot če bi na zebro zlili vse barve iz likovne učilnice, dodali še neonsko roza in nekaj bleščic.
Vsak dan znova me je presenečala izbira njenih oblačil: danes je nosila živo zelen pulover in ohlapne črne hlače, pod katerimi se sploh ni videlo črnine, saj so bile poškropljene z barvo, ki jo je doma poškropila sama. Na pulover je nalepila nekaj smeškov, in sicer z navadnim UHU lepilom. Lasje so se ji v toplejšem marčevskem dnevu še posebej toplo svetili, rožnati prameni še bolj izstopali. Zarežala se je in stekla proti meni.
Resda nisem vedela, kaj vse bova počeli, vedela pa sem vsaj za eno stvar. Povedala ji bom svojo skrivnost, kot mi je ona zaupala svojo.
Z vso svojo kulsko energijo, ki jo je premogla, preprosto ni spadala v ta dolgočasen, tako navaden blok. Bila je posebna – tega sem se zavedala, preden mi je povedala vse o sebi, a zdaj nanjo gledam na drugačen način.
Poznala sem jo že en mesec. Najino prijateljstvo se je začelo naključno in spontano, a tako nastanejo vsa dobra prijateljstva. Preprosto je vrgla torbo na mizo, tik poleg moje. Nisem bila prepričana, če dejansko sva prijateljici, a sem srčno upala, da je tako. Svoje prejšnje najboljše prijateljice še vedno nisem prebolela, a sem se trudila. Komaj kaj sva se klicali, ko pa sva se, sem ji jaz govorila, kako jo pogrešam, ona pa je govorila o očarljivih novih prijateljicah in fantih. Menda naj bi jo eden osvajal in ona “le še čaka, da jo bo povabil ven“.
»Hoj,« je rekla Rea in me zbudila iz misli. Sploh nisem opazila, da je prišla dol. Ni me počakala, le šla je na rolko in oddrvela po tlakovani ulici. Nisem ji zamerila, saj sem vedela, da je taka. Preprosto Reasta.
Rolkanje ji je pristajalo skoraj tako dobro kot kapa s šiltom, ki jo je narobe obrnila. Bila je divja, neukročena, imela je sij divje punce. Saj je to tudi bila.
Seveda sem vedela, da me ne bo čakala, zato sem se pripeljala s kolesom. Zajahala sem ga, in ko sem začutila veter na licih, sem se komaj vzdržala, da nisem zavriskala. Bilo je prelepo, da bi bilo resnično. Kolo resno obožujem – poleg lokostrelstva, seveda.
»Ujela si me,« je rekla Rea, nato pa je v dokaz, da je še vedno hitrejša, pospešila. Jaz pa za njo.
…
Čakala sem jo pred vhodom. Danes naj bi prišla k njej domov, česar se bojim, ker je Rea nepredvidljiva punca. Ni mi bilo treba buljiti proti vhodu, da bi jo zagledala. Med sivo – belo – črnimi učenci je ni bilo težko opaziti.
Stopila je skozi vrata in učinek je bil tak, kot če bi na zebro zlili vse barve iz likovne učilnice, dodali še neonsko roza in nekaj bleščic.
Vsak dan znova me je presenečala izbira njenih oblačil: danes je nosila živo zelen pulover in ohlapne črne hlače, pod katerimi se sploh ni videlo črnine, saj so bile poškropljene z barvo, ki jo je doma poškropila sama. Na pulover je nalepila nekaj smeškov, in sicer z navadnim UHU lepilom. Lasje so se ji v toplejšem marčevskem dnevu še posebej toplo svetili, rožnati prameni še bolj izstopali. Zarežala se je in stekla proti meni.
Resda nisem vedela, kaj vse bova počeli, vedela pa sem vsaj za eno stvar. Povedala ji bom svojo skrivnost, kot mi je ona zaupala svojo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggg čist lovammmmm:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
ful je dobr js sm obsedenaaa :heart_eyes: kak loh tok dobr pišeššš:sob::sob:
ful mi je všeč ta rea tko dobr karakter da bo mal popestrila lajf naše glavne junakinjee<3
pa zaključek je tko ful dobrr like omgg kakšno skrivnostttttttt i need to knoow:pray:
ugll lyy pa čimprej nou dell<33
ful je dobr js sm obsedenaaa :heart_eyes: kak loh tok dobr pišeššš:sob::sob:
ful mi je všeč ta rea tko dobr karakter da bo mal popestrila lajf naše glavne junakinjee<3
pa zaključek je tko ful dobrr like omgg kakšno skrivnostttttttt i need to knoow:pray:
ugll lyy pa čimprej nou dell<33
1
hvalaaaa
itak nov del v sob haha🥰
skrivnost pa zves v 8 delu sele kr v naslendnem katja pove svojo skrivnost
one spojlam🫣🤣
lyyyyyy❤️
itak nov del v sob haha🥰
skrivnost pa zves v 8 delu sele kr v naslendnem katja pove svojo skrivnost
one spojlam🫣🤣
lyyyyyy❤️
Moj odgovor:
#prijavljenapunca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pust(vem, da je se dalec)
hello!
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
hvala za lepe misli! :heart_eyes::hugging::sparkling_heart:






Pisalnica