2. del je ven!
Na hodniku. Tako je le on znal. Mogoče lažem. Mogoče mi ni kot brat. Mogoče se samo lažem. Ker nočem priznati nikomur? Ampak Vam ne bom lagala. Z mano živi v tej ustanovi. Sosednja vrata. Vrata 102. Malenkost urejena ampak včasih neurejena soba. Vedno temna. Ali zelo topla ali pa zelo hladna. In potem vidiš mojo sobo. Vsa razsvetljena, odprta in vedno z dobrim zrakom. Tak tak urejena. Vse se je začelo en večer. Samo en vzgojitelj je bil. Ampak je moral iti na sestanek. Sama sva bila. Prišel je do mene in jokal. Punca ga je pustila. Sara. Joj kako je bila tečna tisti teden. Prišel je in me objel. Navajena sem bila njegovih toplih objemov. Ampak takrat je bolj pasal kot po navadi. Jaz sem en mesec prej pustila fanta ampak to ne spremeni dejstva, da sem ga imela rada. David me je objel s občutkom. Počutila sem se varno. Naenkrat sta se najini glavi zbližali. Hotela sem mu dati ljubčka na glavo in takrat jo je premaknil. Najini spodnji ustnici sta se dotaknili. Bilo je lepo. Pogledala sem v njegove prelepe oči. Poljubil me je. Nisem se umikala. Ura je bila 9 zvečer. Morala sem iti spat. Njegov prelep, srednje zrel glas je rekel : ''Katarina, zdaj te bom pustil, da greš spat.'' Takoj sem mu rekla : ''Ne, ne greš David. '' Ni odšel. Zraven mene je šel v posteljo. Trdno sem ga objela. Kot, da ga bi prvič in zadnjič objemala. Ni imel majice. Čutila sem njegove mišice. Ker trenira veslanje ga veliko ni doma, ampak meni je vseeno. Samo, da je bil takrat zraven mene. Da se vrnem nazaj na tisti tragičen dan ali ja sem stara 15 let. Prišel je do mene in me poljubil. Bila sem vsa v nebesih. Mama je prišla mimo in delala s se kot, da nisem njena hči. Nikoli me ni marala. Vseeno mi je. Bila sem tam z Davidom. Šla sva do kuhinje. Bila je najina najljubša pesem. Od Žana Serčiča Snežinki. Na to pesem sva prvič skupaj pela, ko sva bila pod tušem. Jaz pod svojim in on pod svojim. Od takrat takoj zaplešem, ko zaslišim to pesem. Takoj, ko je bilo konec pesmi sva šla ven. Hodila sva. Ne vem kam. Zaustaviva se pred gozdom. Stečeva vanj. Tam zagledava čuden avto. ''Hej!'' , nekdo zakliče. Obrneva se in zbeživa. Ko prideva domov vidiva, da moja mama joka. Policija je tam. Ljudi sprašujejo kaj se je zgodilo. Meni in Davidu se ni sanjalo kaj je bilo. Prišla je moja sestra in rekla: '' Ona je kriva!''

Šolka <3