Iz sanj me je zbudila svetloba.Zarila sem obraz v blazino in molila. Molila, da se luč ugasne. A očitno je bog mojo željo zavrnil, ali pa jo narobe razumel. Ja narobe je razumel, saj ga 100% nisem prosila, naj se moj starejši brat vrže na mojo posteljo in me vrže deset metrv v zrak. "Val! Si zmešan?!" Zavpijem in planem iz postelje. Zasmejal se mi je in pokazal osle. Moram povedat, da sva najbolj povezana brat in setra na svetu. Čeprav je samo eno leto starejši od mene, je večji za glavo in pol. "Prvi september je, bučka!" Uh, ja. Prvega septembra ne gremo v šolo, kot na ostalih krajih. Zberemo se v mestni hiši, in razdelijo nam ponudbe šol, ki želijo, da se vpišeš vanje. Izbereš eno in potem si vpisan na to šolo. In ne bom z bratom. Oziroma, zelo majhna možnost je.

Hodim proti mestni hiši. Cela se tresem. Ne zavedam se niti Vala, ki hodi pred mano. Zavem se šele takrat, ko se spotaknem. Pravočasno se ujamem, in si rečem, da zagotovo ne bom za v športno šolo. Za Vala to ni veljalo. Vsedem se na stol. Ni bil najbolj udoben, pa tudi zrak v dvorani je bil postan. Oder pred mano je celoten razžarčen od vseh luči, ki ga osvetljujejo.Ženska, ki je v dlaneh stiskala kup papirjev, je prišla na oder. "Pozdravljeni na prireditvi ob slovesu naših mladih! Na oder pridi Ashcombe..." Poglobila sem se v gubo zavese, ki se je pravkar premaknila. Videla sem obris bitja ki je izginilo za zaveso, hotela sem se pognati naprej... ga ujeti... "Darkmore! Na oder prosim!" Trznem, a vseeno sledim bratu po stopnicah na oder. Gospa najupogleda in reče "Redko se zgodi, da bi imela dva v sorodstvu isto povabilo..." Pogled upiram v Vala in zavzdihnem "A vidva sta imela to srečo! Super! Po tistih stopnicah tamle..." Po stopnicah pohitim, kar se da hitro. Val me objame. Nimam fanta, čeprav imava z bratom skoraj takšen odnos. No, seveda me ne poljublja. Prideva do vznožja stopnic. "Najina prtljaga!" Vzkliknem. Prtljago smo si morali pripraviti že dan prej. Ta je sedela oseba, ogrnjena v plašč do tal in s kapuco. "Pridita!" Sikne. Glas ni bil tak kot sem pričakovala. Ni bil robat in srhljiv, pač pa nežen in prijazen. Sledila sva ji do drugega prostora,kjer so čakali trije črni pegazi. Tiho je začela zlagati prtljago na pegaza. "Skočita gor, hitro!" Zvenelo je kot nuja. Hitro sva zajezdila vsak svojega in v tistem trenutku so zagalopirali. Kmalu smo poleteli. Leteli smo hitro in visoko. Oseba v plašču je vodila, in nama ni bilo treba početi nič. Nenadoma se spustimo pod oblake. Oseba se znebi ogrinjala in razkrije Obraz ženske, z popolnoma belimi lasmi. A ni bila stara. "Raven, Val, dobrodošla na akakdemiji za pol pošasti, Midnight!