Pisalnica
*zelena**i*2. POGLAVJE: Preizkus*i**zelena*
Zjutraj sem se zbudila še pred zvoncem. Bila sem na trnih. Danes imamo preizkus. Kar sama sem se odpravila na zajtrk. Bil je samopostrežen. Še vedno nisem mogla verjeti, da sem tu. In, da je vse tako razkošno. Vzela sem mešana jajca in slanino ter upala, da me bo to nasitilo pred preizkusom. Bila sem namreč četrta na vrsti za preizkus. To je pmenilo, da ga imam ob enajtih dopoldan. Prej pa lahko počnem kar koli. Bila sem prestrašena. Zelo prestrašena. Ko sem že skoraj do konca pojedla, so prišla dekleta iz moje sobe in še nekaj drugih zraven. Predvidevala sem, da iz drugih sob na našem hodniku, saj sem jih že videla.
»Kaj pa ti tako zgodaj pokonci?« me je vprašala Kaya.
»Nič. Sem zgodenj človek.« Nisem ji nameravala povedati, da me je strah preizkusa. Lahko bi druge kaj mislile.
»Kot želiš,« je skomignila Kaya. Druge so se že zapletle v pogovor. Kaya se jim je zaspano priključila, jaz pa sem ostala sama zase. Ko sem končala, sem odšla, druge pa tega sploh niso opazile. Bila sem srečna, da sem sama. Sesedla sem se na posteljo. Nisem vedela, kaj naj delam, zato sem samo ležala. Potem so dekleta prišla v sobo. Bile so videti zaskrbljene. Dvojčici Les, kakor sta se pisali, sta se držali za roke in si izmenjevali zaskrbljene poglede. Gotovo sta želeli biti na preizkusu skupaj, a nista smeli. Kaya je prišla k meni, Emma pa je prižgala televizor.
»Poglejmo človeške novice. Vedno imajo kaj zanimivega za povedati,« je rekla in preklopila nanje. Poslušale smo in opazovale dogajanje. Kot prvo so poročali o številnih umorih v Oxfordu. Izprašali so nekaj deklet in fantov, ki so jim umorili prijateljico.
KRIMINALIST: »Ste videli, kaj se je zgodilo?«
DEKLE 1: »Ne. Nekaj časa je ni bilo. Šla naj bi na stranišče…«
DEKLE 2: »Potem je ni bilo nazaj. Ko smo končali z jedjo, smo jo šli iskat.«
FANT 1: »Našli smo jo mrtvo.«
KRIMINALIST: »Je bila hči koga pomembnega?«
FANT 2: »Ne. Ne vem.«
DEKLE 2: »Ni veliko govorila o svoji družini.«
DEKLE 1: »V resnici je nismo dobro poznali. No, smo jo. Samo nismo vedeli veliko o njej. Prišla je na novo in jaz sem se spoprijateljila z njo. Povabila sem jo na rojstni dan sem.«
KRIMINALIST: »Je imala kakega fanta, je imala koga, ki jo je sovražil, ali kaj takega…?«
FANT 1: »Jaz sem bil njen bivši fant. Za sedanjega pa ne vem.«
DEKLE 1: »Ne vem. Nihče je ni sovražil. Razen mogoče…«
DEKLE 2 (vskoči v besedo): »Patricia. Bili sta res tekmovalni. V prejšnji šoli sta bili prijateljici, potem pa ste se zasovražili. Ne vem zakaj.«
KRIMINALIST: »Hvala vam vsem.«
DEKLE 1, DEKLE 2, FANT 1, FANT 2 (žalostno, v en glas): »Ni za kaj.«
DEKLE 2 (žalostno): »Radi bi pomagali razrešiti Clarino smrt.«
Obe dekleti sta bili videti pretreseni, fanta žalostna. Gledale smo naprej. Tedaj je Kelly planila pred televizor.
»Poglejte! Temna postava!«
Zjutraj sem se zbudila še pred zvoncem. Bila sem na trnih. Danes imamo preizkus. Kar sama sem se odpravila na zajtrk. Bil je samopostrežen. Še vedno nisem mogla verjeti, da sem tu. In, da je vse tako razkošno. Vzela sem mešana jajca in slanino ter upala, da me bo to nasitilo pred preizkusom. Bila sem namreč četrta na vrsti za preizkus. To je pmenilo, da ga imam ob enajtih dopoldan. Prej pa lahko počnem kar koli. Bila sem prestrašena. Zelo prestrašena. Ko sem že skoraj do konca pojedla, so prišla dekleta iz moje sobe in še nekaj drugih zraven. Predvidevala sem, da iz drugih sob na našem hodniku, saj sem jih že videla.
»Kaj pa ti tako zgodaj pokonci?« me je vprašala Kaya.
»Nič. Sem zgodenj človek.« Nisem ji nameravala povedati, da me je strah preizkusa. Lahko bi druge kaj mislile.
»Kot želiš,« je skomignila Kaya. Druge so se že zapletle v pogovor. Kaya se jim je zaspano priključila, jaz pa sem ostala sama zase. Ko sem končala, sem odšla, druge pa tega sploh niso opazile. Bila sem srečna, da sem sama. Sesedla sem se na posteljo. Nisem vedela, kaj naj delam, zato sem samo ležala. Potem so dekleta prišla v sobo. Bile so videti zaskrbljene. Dvojčici Les, kakor sta se pisali, sta se držali za roke in si izmenjevali zaskrbljene poglede. Gotovo sta želeli biti na preizkusu skupaj, a nista smeli. Kaya je prišla k meni, Emma pa je prižgala televizor.
»Poglejmo človeške novice. Vedno imajo kaj zanimivega za povedati,« je rekla in preklopila nanje. Poslušale smo in opazovale dogajanje. Kot prvo so poročali o številnih umorih v Oxfordu. Izprašali so nekaj deklet in fantov, ki so jim umorili prijateljico.
KRIMINALIST: »Ste videli, kaj se je zgodilo?«
DEKLE 1: »Ne. Nekaj časa je ni bilo. Šla naj bi na stranišče…«
DEKLE 2: »Potem je ni bilo nazaj. Ko smo končali z jedjo, smo jo šli iskat.«
FANT 1: »Našli smo jo mrtvo.«
KRIMINALIST: »Je bila hči koga pomembnega?«
FANT 2: »Ne. Ne vem.«
DEKLE 2: »Ni veliko govorila o svoji družini.«
DEKLE 1: »V resnici je nismo dobro poznali. No, smo jo. Samo nismo vedeli veliko o njej. Prišla je na novo in jaz sem se spoprijateljila z njo. Povabila sem jo na rojstni dan sem.«
KRIMINALIST: »Je imala kakega fanta, je imala koga, ki jo je sovražil, ali kaj takega…?«
FANT 1: »Jaz sem bil njen bivši fant. Za sedanjega pa ne vem.«
DEKLE 1: »Ne vem. Nihče je ni sovražil. Razen mogoče…«
DEKLE 2 (vskoči v besedo): »Patricia. Bili sta res tekmovalni. V prejšnji šoli sta bili prijateljici, potem pa ste se zasovražili. Ne vem zakaj.«
KRIMINALIST: »Hvala vam vsem.«
DEKLE 1, DEKLE 2, FANT 1, FANT 2 (žalostno, v en glas): »Ni za kaj.«
DEKLE 2 (žalostno): »Radi bi pomagali razrešiti Clarino smrt.«
Obe dekleti sta bili videti pretreseni, fanta žalostna. Gledale smo naprej. Tedaj je Kelly planila pred televizor.
»Poglejte! Temna postava!«
Odgovori:
Moj odgovor:
puncaaaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nov sosed jaz pa... zmedena
Hej!
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
