*b*29. POGLAVJE: Razkrite skrivnosti*b*


*b*Loyd*b*
S Kayo sva pohitela do kabinetov. Kaya je potrkala na vrata, na katerih je pisalo, da je to kabinet Angeline Evans. Nisem imel pojma, kdo je to, a Kaya je očitno vedela. Vrata so se v hipu odprla in pred vrati je stala vitka odrasla, a mlada, vilinka z ravnimi črnimi lasmi in temnimi očmi. No, tako bi si jaz predstavljal vilinsko bojevnico, čeprav nisem bil prepričan, da to ona je. Ko je zagledala solzno Kayo in… no,… mene, se ji je na obrazu zarisal presenečen izraz.
»Kaj je?« je vprašala in nenadoma se mi je zdelo, da sem ta glas že nekje slišal. Kot v odgovor mi je Kaya šepnila: »Vodila je preizkus.« Od tam jo torej poznam.


*b*Amy*b*
Zbudila sem se nekje na mehkem. Vse kar sem se spomnila je bil tiger, ki se je spremenil v fanta mojih let.
Vse me je bolelo in nisem se mogla premikati. Čutila sem mehko odejo na sebi in strmela v belo steno. Sobe nisem videla. Zamežikala sem in se skušala zbrati. Moje misli so plavale in vrtelo se mi je. Nenadoma sem zaslišala škrtanje kljuke. Zaprla sem oči in zadržala dih. Vrata so se odprla in zaslišala sem korake.
»Vem, da si budna,« sem zaslišala glas, glas fanta, ki se je spremenil v tigra. Zvalila sem se na hrbet in se razgledala okrog sebe. Majhna soba in nočna omarica poleg postelje. Spet sem se zagledala v njegove tpole, prijazne oči. Podal mi je roko in me potegnil iz postelje. Navihano se je nasmehnil, a mu nasmeha nisem vrnila. Zdaj nisem ravno pri volji za to.
»Kje sem?« sem vprašala. Opazila sem, da mu segam le do nosa, in jezno pomislila: *i*Še en velik!*i* Vedno sem bila tista drobna in prestrašena.
Šele zdaj pa sem videla, da ima rdečelasec na licu komaj vidno modrico. Delala sem se, da tega nisem opazila.
»Pridi,«je rekel namesto odgovora. Odšel je do vrat in me potegnil za sabo. Nisem mu zaupala. Še.
»Kje sem?« sem še enkrat vprašala, tokrat nezaupljivo.
»Nekje na varnem.«
Namrščila sem se. To ni bil odgovor, ki sem ga želela. A vseeno sem mu sledila iz sobe. Preučevala sem stene hiše oziroma česarkoli že, v čemer sem bila.
»Koliko si stara?« je nenadoma vprašal.
»Trinajst. Kmalu štirinajst,« sem dodala. »Ti?«
»Štirinajst.«
Super.
»Zakaj sem tu?« sem vprašala in dodala jezen ton. Že od zmeraj sem bila nadarjena za igranje, zato jeze ni bilo težko igrati.
Ni odgovoril.


*b*Loyd*b*
»Kaj je?« je ponovila vprašanje. Kaya me je pogledala, kot bi hotela reči: Ti daj. Pogoltnil sem, ta vilinka me je strašila.
»Nooo. Em…«
»Paige je POBEGNILA!« me je prehitela Kaya in v njenem glasu sem zaznal paniko. Vedel sem zakaj; Paige se je v težave spravila v približno desetih minutah, zato bi bilo najbolje pohiteti. Angelina pa je prebledela.
»Morala bi ji povedati že prej,« se je oglasil glas od zadaj. Šele zdaj sem zagledal starko, ki je sedela na fotelju.
»Vstopita,« je bilo vse, kar je rekla Angelina.

* * *


Se opravičujem za dolgočasen del, naslednji bo zanimiv.
Lp,
loly