Nisem mogla verjeti svojim očem. Upala sem, da se Emma šali. Če se ne potem... Potem se najbolj zlobna punca na celi šoli pravkar sladko nasmiha mojemu bratu. Že spet. Morda se sprašujete, zakaj sem tako zaskrbljena glede tega. Povedala vam bom zakaj.
Bil je prvi šolski dan sedmega razreda. Nasmejana, dvanajst letna jaz, je vstopila v učilnico. Maks se je pogovarjal z novim dekletom. "Kako lepo" sem si mislila.
Tisti dan je Maks prišel domov eno uro po pouku. Starša sta bila še v službi, zato ni nikogar skrbelo zanj. Ko sem ga vprašala, kje je bil, mi ni odgovoril. Vedela sem, da nekaj ni prav. Do tistega dne sva si vedno vse zaupala. Iz sobe se ni prikazal vse do večerje. Takoj ko je pojedel, je šel spet v svojo sobo, vendar sem ga ustavila, preden bi spet zaklenil vrata. "Ta soba ni samo tvoja!" sem rekla. Zaradi njega sem domačo nalogo pisala za kuhinjsko mizo, kot da sem stara sedem. Zahtevala sem pojasnilo. Končno se je zlomil. Povedal mi je, da je bil z novo punco, Lejo. Šla sta na sladoled. Zdaj sem videla. Prva ljubezen, kako prikupno. No, ni bilo tako.
Ko sem naslednji dan stopila iz avtobusa, mi je Leja prekrižala pot. "Veš, da zdaj hodim s tvojim bratom?" se je pohvalila. "Dobro zate." sem ji odgovorila in šla naprej. Tega nisem pričakovala. Hodita? Saj se poznata samo en dan. Ker pa to ni bila moja stvar, sem raje nehala razmišljati o tem.
"Veš, da Leja pravi, da ona in Maks hodita?" mi je prišepnila Maša, moja najboljša prijateljica iz Slovenije. Tako se je začel najhujši mesec mojega življenja. "Kaj!?" sem rekla. Nato je učiteljica prišla v razred in pogovora je bilo konec. Ko sem prišla domov sem počakala na Maksa, ki je ponovno zamujal domov. "Si bil na drugem zmenku s svojo novo punco?" sem ga vprašala takoj, ko je stopil skozi vrata. Tokrat ni nič čakal z odgovorom. V hipu mi je odgovoril: "Ja, in nikoli ne boš uganila kaj se je zgodilo." Pogledala sem ga. Nadaljeval je: "Vprašal sem jo, če bi bila rada moja punca in rekla je ja! In to sploh še ni vse! Preden sem odšel, me je poljubila!" zgrozila sem se. "Ni to super?" je vprašal. "Ja seveda, ampak poznaš jo samo dva dni... in ne vem no, ne zaupam ji. Že včeraj je govorila, da hodita." sem odgovorila. "In? Bila je ljubezen na prvi pogled." je zasanjano rekel.Preden bi lahko povedal še kaj, sem nadaljevala: "Mislim, da ne bi smela biti skupaj. Ne poznaš je." Nato je Maks odšel v našo sobo in zaloputnil vrata. Tisto noč sva obe, jaz in Mateja spali na kavču. Maks ni hotel slišati nikogar. Tudi Mateja je bila jezna name, ker je zaradi mene Maks zaklenil vrata sobe v kateri je bil njen telefon, in jih ni hotel odpreti. Starša sta ga na vsak način poiskušala spraviti iz sobe, a neuspešno. In za vse to sem bila kriva jaz.
Naslednji dan me je Leja spet ustavila na poti v šolo. Tokrat ni bila videti tako srečna. "Maks pravi, da naju skušaš spraviti narazen." je počasi začela pripravljati podlago za prepir. Nisem bila pri volji, da bi se sprla še z njo, zato sem molče hodila naprej.
Maks je začel domov hoditi vse pozneje in Leja je postajala vse bolj nesramna. Starši so iz službe hodili pozno, zato sploh niso vedeli kaj se dogaja, pa tudi nihče jim ni hotel povedati. Nekega dne pa je šlo vse predaleč. Slišala sem Lejo, kako je s svojimi prijateljicami govorila o mojem bratu. Bila sem šokirana. Skrila sem se za steno, iz torbe vzela telefon in vse posnela. Nato sem se odpravila v učilnico. Ko je Leja vstopila v učilnico, pa si nisem mogla več pomagati "Koza!" sem zavpila proti njej. Še preden bi mi vrnila, sem se zakadila vanjo in jo porinila na tla. O tem kar se je zgodilo potem nočem govoriti.
Približno deset minut kasneje sem z modrico na očesu sedela v ravnateljivi pisarni. Ravnatelj me je spraševal, kaj se je zgodilo. Nisem si upala govoriti. Samo molčala sem. Seveda je Leja med tem že sestavila cel govor o tem, kako sem jo napadla brez razloga. Še vedno sem samo molčala. Dobila sem opomin, Leja pa tolažbo in obliž.
Doma so vsi izvedeli, da sem se stepla. Oče se je približno dvajset minut drl, mama se je jokala in potem se je malo umirilo. Vsi so odšli na bazen, jaz pa sem morala doma čistiti. Že od kar sem bila majhna je bila kazen taka. Ostali grejo uživat, ti pa ostaneš doma, pomivaš posodo, sesaš in se smiliš samemu sebi. No, prva stvar ki sem jo naredila, ko so odšli je bila, da sem posnetek naložila na ključek in ga pustila pod Maksovo blazino.
Čez tri ure so se vrnili, hiše se je svetila in vsi so me ignorirali. Najbrž so se v avtu dogovorili tako, da bi imela slabo vest. Nekaj minut kasnej se je Maks vrnil dol, na robu solz in me objel. Vse je povedal mami, ki je naslednji dan prišla v šolo. Maks je Lejo zapustil in cel razred je izvedel, kaj je naredila. Od takrat jo je večina razreda ignorirala. Na koncu leta je ponavljala in nihče več ni razmišljal o njej.

V sedanjosti je zazvonil šolski zvonec. V razred je vstopil visok, suh, plešast učitelj in rekel: "Očitno imamo novo učenko. Se nam boš predstavila?"