Živjo, nazaj sem! Se opravičujem ker tako doooolgo ni bilo novega dela, ampak bila sem zelo zaposlena. Enkrat sem ga že napisala, pa sem ga ponesreči zbrisala:cry:. No, kakorkoli, tukaj je:
Sanjala sem z odprtimi očmi. Emma me je potrepljala po rami. Vstala sem in začela govoriti: "Am, jaz sem Ma-ma-maja." Utihnila sem in si usta prekrila z dlanmi. Zadrževala sem dih, popolnoma sem otrpnila. Vsi so se smejali. Povedala sem vam že, da jecljam, ko sem živčna, ampak res sem upala, da se to ne bo zgodilo zdaj. Preveč me je bilo strah. Nisem mogla nadaljevati. Sedla sem. Potem je govoril Maks. Nihče ga ni poslušal, vsi pogledi so bili kot prilepljeni name.
Ko je bilo ure konec, sva šla z Maksom v pisarno socialne delavke, saj nama je morala dati ključe najinih omaric. Bila sva že pozna, zato sva se hitro poslovila in odšla na naslednjo uro. Emma me je še vedno čakala pred učilnico. "Pohiti že, pozni sva." se je jezila name. Vstopila sva v učilnico za matematiko. Nekaj sošolcev me je še vedno opazovalo, kot da sem bitje, ki je padlo iz vesolja. "No, no, no." sem slišala. Obrnila sem se in zagledala staro, nagubano učiteljico. "Koga pa imamo tukaj." me je ogovorila. "Am, jaz sem Maja." sem odgovorila. "Torej tvoj prvi dan pa že zamujaš." je rekla in me pogledala s pogledom, ki ga premorejo le učiteljice. "Sedi!" je zakričala. Nisem si pustila dvakrat reči. Stekla sem na prvo prazno mesto in se poskušala vesti kar se da vzorno. Moje srce je razbijalo. Čez le nekaj sekund me je učiteljica poklicala k tabli. "O, ne" sem pomislila. Vstala sem in se odpravila tja. Morda bi obstajala možnost, da bi vse skupaj preživela, če ne bi bilo tistega dekleta, s sivimi očmi, ki se spogleduje z mojim bratom. Ko sem hodila mimo nje mi je podstavila nogo. Precej nezrelo od nje, če pomislim. To se mi je nazadnje zgodilo, ko sem bila stara 10 let. No, kakor koli, tega nisem pravočasno opazila in naslednji trenutek sem se zvrnila po tleh kolikor sem bila dolga in široka. To je bila kaplja čez rob. V solzah sem stekla iz učilnice.
Dobro, upam da vam je všeč!
Sanjala sem z odprtimi očmi. Emma me je potrepljala po rami. Vstala sem in začela govoriti: "Am, jaz sem Ma-ma-maja." Utihnila sem in si usta prekrila z dlanmi. Zadrževala sem dih, popolnoma sem otrpnila. Vsi so se smejali. Povedala sem vam že, da jecljam, ko sem živčna, ampak res sem upala, da se to ne bo zgodilo zdaj. Preveč me je bilo strah. Nisem mogla nadaljevati. Sedla sem. Potem je govoril Maks. Nihče ga ni poslušal, vsi pogledi so bili kot prilepljeni name.
Ko je bilo ure konec, sva šla z Maksom v pisarno socialne delavke, saj nama je morala dati ključe najinih omaric. Bila sva že pozna, zato sva se hitro poslovila in odšla na naslednjo uro. Emma me je še vedno čakala pred učilnico. "Pohiti že, pozni sva." se je jezila name. Vstopila sva v učilnico za matematiko. Nekaj sošolcev me je še vedno opazovalo, kot da sem bitje, ki je padlo iz vesolja. "No, no, no." sem slišala. Obrnila sem se in zagledala staro, nagubano učiteljico. "Koga pa imamo tukaj." me je ogovorila. "Am, jaz sem Maja." sem odgovorila. "Torej tvoj prvi dan pa že zamujaš." je rekla in me pogledala s pogledom, ki ga premorejo le učiteljice. "Sedi!" je zakričala. Nisem si pustila dvakrat reči. Stekla sem na prvo prazno mesto in se poskušala vesti kar se da vzorno. Moje srce je razbijalo. Čez le nekaj sekund me je učiteljica poklicala k tabli. "O, ne" sem pomislila. Vstala sem in se odpravila tja. Morda bi obstajala možnost, da bi vse skupaj preživela, če ne bi bilo tistega dekleta, s sivimi očmi, ki se spogleduje z mojim bratom. Ko sem hodila mimo nje mi je podstavila nogo. Precej nezrelo od nje, če pomislim. To se mi je nazadnje zgodilo, ko sem bila stara 10 let. No, kakor koli, tega nisem pravočasno opazila in naslednji trenutek sem se zvrnila po tleh kolikor sem bila dolga in široka. To je bila kaplja čez rob. V solzah sem stekla iz učilnice.
Dobro, upam da vam je všeč!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER!!!!!!!!!!! NOV DEL TAKOJ!!!!!
2
Zari (trenutno nisem prijavljena)
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Lovam girl to je fantastic:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye:
Bi ...






Pisalnica