ojj, to je spet nov del. uživajte v branju:)
''Pa zaenkrat ne, mislim da rabim malo premora od tistega...kakšen mesec,'' rečem in se zasmejim.
Najin sleepover je uspel. Pokonci sva bili do treh zjutraj. Igrali sva violino, plesali, se igrali manekenke...
Zjutraj se zbudim prva, ob 11ih zjutraj saj je praznik. Potiho vstanem, iz omare vzamem oblačila in se odpravim v kopalnico. Moja kopalnica je ravno prav velika. Mami ima svojo kopalnico. Prvo grem na stranišče. Nato preverim moj sladkor, ki je v redu. Umijem si obraz ter si ga namažem s kremami. Potem se slečem iz pižame-črna trenirka in oversized siv pulover. Oblečem pa si temno modre kavbojke, ki imajo visok pas in niso čisto oprijete, ne pa spet preširoke. Padajo mi do malo nad gležnji, kjer so malo zavihane. Zgoraj pa oblečem bel pulover. Moje srednje dolge valovito-kodraste temno rjave lase počešem in jih nato spnem v figo. Na obraz si nanesem še maskaro in korektor ter se odpravim nazaj v sobo.
''Jutro!'' rečem ko zagledam Naomi.
''Dobro jutro!'' reče nazaj.
''Kako si spala?'' vprašam.
''Super. Ti?'' odgovori.
''Tudi super,'' pravim.
''Ej a bi šle v starbucks zdajle?'' se spomnim in vprašam.
''Ja itak, samo oblečem se še,'' mi odgovori.
Med tem, ko čakam Naomi se odpravim dol. Še enkrat preverim moj krvni sladkor, tokrat z merilnikom, ki pa kaže 4.0 zato pojem še en bonbon preden greva. Kmalu pride še Naomi. Greva se obut. Njeni čevlji so beli Nike z pastelno modrim znakcom, moji pa beli Nike z črnim znakom.
''A že veš kaj boš?'' me vpraša.
''Seveda! Kot vedno,Pumpkin spice latte in pa avokado toast. Ti?'' rečem.
''Verjetno kar isto,'' odgovori in se nasmeje.
Ko pridemo v Starbucks se odpravimo proti pultu za naročanje.
''Ti si tista najstnica, ki je zaslovela zaradi ene objave, kajne!?'' reče natakarica.
V glavnem, današnji del je malo krajši, ker res enostavno nisem imela energije za pisanje. Naslednji pride ven verjetno v torek. Upam, da vam je všeč:)
Ly,
HP fan
''Pa zaenkrat ne, mislim da rabim malo premora od tistega...kakšen mesec,'' rečem in se zasmejim.
Najin sleepover je uspel. Pokonci sva bili do treh zjutraj. Igrali sva violino, plesali, se igrali manekenke...
Zjutraj se zbudim prva, ob 11ih zjutraj saj je praznik. Potiho vstanem, iz omare vzamem oblačila in se odpravim v kopalnico. Moja kopalnica je ravno prav velika. Mami ima svojo kopalnico. Prvo grem na stranišče. Nato preverim moj sladkor, ki je v redu. Umijem si obraz ter si ga namažem s kremami. Potem se slečem iz pižame-črna trenirka in oversized siv pulover. Oblečem pa si temno modre kavbojke, ki imajo visok pas in niso čisto oprijete, ne pa spet preširoke. Padajo mi do malo nad gležnji, kjer so malo zavihane. Zgoraj pa oblečem bel pulover. Moje srednje dolge valovito-kodraste temno rjave lase počešem in jih nato spnem v figo. Na obraz si nanesem še maskaro in korektor ter se odpravim nazaj v sobo.
''Jutro!'' rečem ko zagledam Naomi.
''Dobro jutro!'' reče nazaj.
''Kako si spala?'' vprašam.
''Super. Ti?'' odgovori.
''Tudi super,'' pravim.
''Ej a bi šle v starbucks zdajle?'' se spomnim in vprašam.
''Ja itak, samo oblečem se še,'' mi odgovori.
Med tem, ko čakam Naomi se odpravim dol. Še enkrat preverim moj krvni sladkor, tokrat z merilnikom, ki pa kaže 4.0 zato pojem še en bonbon preden greva. Kmalu pride še Naomi. Greva se obut. Njeni čevlji so beli Nike z pastelno modrim znakcom, moji pa beli Nike z črnim znakom.
''A že veš kaj boš?'' me vpraša.
''Seveda! Kot vedno,Pumpkin spice latte in pa avokado toast. Ti?'' rečem.
''Verjetno kar isto,'' odgovori in se nasmeje.
Ko pridemo v Starbucks se odpravimo proti pultu za naročanje.
''Ti si tista najstnica, ki je zaslovela zaradi ene objave, kajne!?'' reče natakarica.
V glavnem, današnji del je malo krajši, ker res enostavno nisem imela energije za pisanje. Naslednji pride ven verjetno v torek. Upam, da vam je všeč:)
Ly,
HP fan
Odgovori:
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica