NADALJUJE...

"Hej,Ana. Kako si kaj?" me je vprašal Alex. Sam da si bomo na jasnem. Jaz njega res sovražim ker je bil vame in ko sem mu rekla da nej gre stran ker js nism vanga, je začel šebolj težit. "Ah... adijo" zaskrbljeno zaprem vrata in stečem v svojo sobo. A zasabo nisem dobro zaprla vrat. Alex je vstopil v hišo, se razgledal in zavpil: " Ana, nasmrt te ljubim!!" . Ko sem to zaslišala to,sem želela kar čez okno skočiti, a je prišel že v sobo. Želel me je poljubit, a sem ga porinila in brcnila proč. " Pejt vn iz moje hiše! Ti si kriv da zdaj živim brez staršev! Ti si imel doma požar in ti si jih uprašal za pomoč! Vn!" zakričim in stečem do vrat in mu jih odprem. Alex me čudno pogleda in stopi ven. Pospeši korak in kmalu začne teči. Vesela sem da je odšel, a čez 20 minut se vrne z kovčki. V tistem trenutku se bi ubila.

SE NADALJUJE...

Hvala da berete to zgodbo. Kmalu nov del samoza vas:kissing_closed_eyes::hugging::purple_heart::heart_exclamation: