Ja... peti. peti fant v moji zvezi. prvi me je pustil zaradi ljubosumja,drugi ker sem ugotovila da me je varal,za druge pa raje ne bom govorila.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
"In kako je bilo,Stela?"
"Nič posebnega. Le govoril mi je o avtomobilih"
Zvonec za odmor je zazvonil. Končno smo rešeni mučenja za 5 minut. Preden sem komur koli rekla,sem odšla v kopalnico in se zaprla. Čudno,nihče me ni izkal. Ne od sošolk,ne od staršev. Mami je v Franciji,na službenem potovanju. Oče pa kot vsakič. Šel je na Kitjsko zaradi njegovega prijatelja,ki se morata dobiti,da poravnata račune.
Nobenega SMS-ja. Niti od njega.
" Se opravičujem za zamudo" se opravičim,ko zaslišim zvonec.
"Stela,se je ziher spet pogovarjala z tistim njenim ljubčkom." se oglasi neki fant iz zadnje klopi, ki je vedno ljubosumen na vse.

"Stela. Povej, mi!" mi na listek napiše Lara.
Nisem vedela o čem govori. Skomigne mi na telefon in na mojega fanta.
"AAAaaa!!! Stela ima odpete hlače!" se zadere Matej.
Prestrašena se pogledam, a hvala bogu, se je ponovno hecal.
"Stelaa!!!" mi Lara bolj naglas reče.
A tu je bilo pa dovol. Ustanem in ji naglas povem.
"Ja! Okej. Matic mi nepiše že 4 dni in starša se ne javljata. Misliš,da imam veselje gledat Mateja, kako se norčuje iz mene in tebe, ki mi ves čas težiš!?"
V filmih bi bili zdaj vsi tiho, a pri meni ni bilo tako.Učiteljica je v mene vrgla kreda in zakričala naj se usedem in,da jo nezanimajo naše težave. Mislila sem, da bom zdržala a sem se motila. Vstala sem, prijela torbo in stekla iz razreda. Slišim le učiteljičino kričanje,naj se vrnem, a definitivno me danes ne bo več videla.
Nisem imela časa iti še v garderobo,zato sem odšla ven kar z copati.

"F*'! Zakljenjeno!".
Vrata šole so bila zakljenjena.
Zmankovalo mi je časa. Razred me je iskal. Nato pa me iz druge strani nekdo prime. Nisem videla obraza,ker me je prijela za usta in za roko. Ni bilo časa za kričanje. Na stranišču, me oseba izpusti in... Lara.
"Ja, kaj se pa greš??"me jezno a tiho vpraša.
"Kaj se jaz grem? Oh daj samo izgini krava"
To je bilo res grdo od mene. Nikoli nisem nobenemu rekla kaj takega. Kaj šele moji najboljši prijateljici.
Izpustila me je in stekla stran. A s solzami.
Nisem se morala odločit ali naj izberem svoje življenje in naj čim hitreje zapustim šolo, ali izberem prijateljico in naj stečem za njo. Moj plan je bil naj izberem usodo, in naj stečem proč.
"Hejjj!!! Stelaa! Da se ne premakneš!" zaslišim učiteljico iz zgornjega nadstropja.

Hitro se sezujem iz drsečih copat, jih primem in stečem. Pred seboj vidim odprta vrata. A ravno takrat so prišli trije razredi in nisem morala iti mimo njih. Učiteljica mi je bila zapetami. Porinila sem majno punčko in stekla čez vrata. Med tekom se obrnem in vidim,da je punčka jokala in da je bila učiteljica prvega razreda zaskrbljena.

Izza vogala pa vidim ravnatelja.
"Stop! Po hodniku se ne teče. Kam se ti mudi?"
Izmislila sem si najbolj neumno stvar:" Pozabila sem plastenko vode. Domov jo grem iskati in imam dovolilo učiteljice ki me je ravnokar učila.Učiteljica Sabrina Lesković. Če jo boste videli, da teče jo spotaknite. To ima najraje."
Mi imamo starega in neumnega ravnatelja zato je prikimav in me spustil,da stečem naprej. In ja res. Ravnatelj je spotaknil učiteljico in ji zvil gleženj. Nisem se obremenjevala kaj se bo zgodilo, a kam naj grem.Domol že ne. Vsi vedo kje živim. Lara nezna molčati kot grob. Moram se skriti. A le kam?