Enija is Sonija sta bili zgroženi. Tresli sta se od strahu, vse je bilo zelo zelo neprijetno. Naenkrat sta se odločili in začeli teči. Tekle sta vse do njunih šotorov in stvari, vmes pa ju je oblival strah. Obe sta imeli občutek, kot da nekaj teče za njima. Po dolgi in grozljivi poti sta se le vrnili nazaj.
»Kaj zdaj?« je vprašala Sonija. »Strah me je ostati tu, strah me je, da se vrneva domov.«
»Mene tudi« je dodala Enija. »Pa vendar, kaj če greva? Raje bi tvegala to, kot, da ostanem še eno noč v gozdu.«
Takrat je zapiskal Sonjin telefon. Dobila je sporočilo iz neznane številke: »ne hodita nikamor, rešita me, ali umrita«.
Sonija je na glas prebrala sporočilo. Dekleti sta se spogledali. »Očitno je odločeno, je rekla Enija.«
Sonija je še pripomnila, da ji to ni prav nič všeč, ampak, da bi po eni strani lahko bilo še zanimivo.
Ta dan sta bili precej utrujeni in pretreseni. Ni se jima ljubilo kolesariti do trgovine, niti si nista povsem upali. Za kosilo sta imeli kruhke od prejšnjega dne. Seveda se nista nasitili.
Približno uro kasneje je prišla Sonija do Enije.
»Jaz ne zdržim več.« je rekla. »Pojdiva vsaj v gozd, tam je zagotovo vsaj kakšna goba«.
»Če ti tako praviš….« je nekoliko dvomljivo rekla Enija.
Sonija je pokimala, in odšli sta do gozda. Gozd je bil, glede na to, da je bilo sredi dneva zelo temen. Bilo ju je strah, vendar imele sta srečo. V manj kot pol ure sta našle okrog 5 gob-dežnikov. Kar se da hitro sta se pobrale iz gozda. Že sta bili skoraj zunaj, ko ju je na hrastu, tik ob travniku pričakal na listu pribit napis:
»Pojutrišnjem začnemo. Jutri pojdita v trgovino po najnujnejše. Vrnita se, drugače….vesta kaj sledi…Če želim sem povsod z vama….Z nikomer ne govorita…..drugače se pazita…smrt vaju lahko čaka…podpis: Alica«
Punci sta si pokimali. Bili sta odločeni, da se rešita, sebe, Alico in še njuni družini za povrh. Prepričani sta bili, da zmoreta. Čeprav sta bili na videz šibki, je v njunih srcih bilo močno, pogumno in predano srce.
Doma sta si pripravile odlične gobe, in se končno nasitile. Spat sta odšle s sončnim zahodom. Pred njima je velik dan…
»Kaj zdaj?« je vprašala Sonija. »Strah me je ostati tu, strah me je, da se vrneva domov.«
»Mene tudi« je dodala Enija. »Pa vendar, kaj če greva? Raje bi tvegala to, kot, da ostanem še eno noč v gozdu.«
Takrat je zapiskal Sonjin telefon. Dobila je sporočilo iz neznane številke: »ne hodita nikamor, rešita me, ali umrita«.
Sonija je na glas prebrala sporočilo. Dekleti sta se spogledali. »Očitno je odločeno, je rekla Enija.«
Sonija je še pripomnila, da ji to ni prav nič všeč, ampak, da bi po eni strani lahko bilo še zanimivo.
Ta dan sta bili precej utrujeni in pretreseni. Ni se jima ljubilo kolesariti do trgovine, niti si nista povsem upali. Za kosilo sta imeli kruhke od prejšnjega dne. Seveda se nista nasitili.
Približno uro kasneje je prišla Sonija do Enije.
»Jaz ne zdržim več.« je rekla. »Pojdiva vsaj v gozd, tam je zagotovo vsaj kakšna goba«.
»Če ti tako praviš….« je nekoliko dvomljivo rekla Enija.
Sonija je pokimala, in odšli sta do gozda. Gozd je bil, glede na to, da je bilo sredi dneva zelo temen. Bilo ju je strah, vendar imele sta srečo. V manj kot pol ure sta našle okrog 5 gob-dežnikov. Kar se da hitro sta se pobrale iz gozda. Že sta bili skoraj zunaj, ko ju je na hrastu, tik ob travniku pričakal na listu pribit napis:
»Pojutrišnjem začnemo. Jutri pojdita v trgovino po najnujnejše. Vrnita se, drugače….vesta kaj sledi…Če želim sem povsod z vama….Z nikomer ne govorita…..drugače se pazita…smrt vaju lahko čaka…podpis: Alica«
Punci sta si pokimali. Bili sta odločeni, da se rešita, sebe, Alico in še njuni družini za povrh. Prepričani sta bili, da zmoreta. Čeprav sta bili na videz šibki, je v njunih srcih bilo močno, pogumno in predano srce.
Doma sta si pripravile odlične gobe, in se končno nasitile. Spat sta odšle s sončnim zahodom. Pred njima je velik dan…
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!!zdaj pa ne bom mogla spat ker se je koncalo...
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vau! Odlično. :clap::clap::clap::clap:
Super pisateljica si:hugging:
Super pisateljica si:hugging:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NORO!!!
0
Moj odgovor:
Zalostno.bitje...
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Npz Motivacija-HELP!!!
Pomoc!
Zdej bojo ze ful kmal npzji in js ne vem kje nej najdem motivacijo.
Pac sej mi gre dobr sam ful sem brezvoljna, oba fanta, ki sta mi bla kdj usec me nocta niti pogledat, prijateljice me ignorirajo al pa so nesramne do mene, sestra mi govori da pretiravam...
Kaj nej nardim da bom boljse volje?
Kje najdt motivacijo za ucenje??
Jah, hvala ce bo kdo odgovoril.
Zdej bojo ze ful kmal npzji in js ne vem kje nej najdem motivacijo.
Pac sej mi gre dobr sam ful sem brezvoljna, oba fanta, ki sta mi bla kdj usec me nocta niti pogledat, prijateljice me ignorirajo al pa so nesramne do mene, sestra mi govori da pretiravam...
Kaj nej nardim da bom boljse volje?
Kje najdt motivacijo za ucenje??
Jah, hvala ce bo kdo odgovoril.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(41)
Vesela šola me ne zanima.
(66)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(116)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
super ideje.
Drugače lahko objavlaš slike ...
js se strinjam z 2, dobra ideja






Pisalnica