Prejšnjič...

»Zakaj si tvoj oče tako želi priti do Srebrnega Jezera?«
»Da bi rešil kraljestvo,« ji je preprosto odgovoril.
»Rešil?« je Auriel zanimalo.

ZAHTEVE KRALJA #6

»Ja,« je pokimal, »nekaj čudnega se dogaja. Puščava na jugu se nenadzorovano širi že nekaj desetletij, še najbolj v zadnjih letih, po koncu vojn.«

Nato je pokazal na drevo, mimo katerega sta ravnokar šla.

»To drevo se ti morda zdaj zdi zeleno, a korenine pod zemljo mu venijo. Nekaj let bo še zeleno, a potem se bodo celi gozdovi posušili in nikjer ne bo zdrave rastline.«

Auriel si je lahko predstavljala površine gozdov, ki počasi umirajo in brišejo spomine na kakršnokoli življenje. Drevesa so zatočišče tako mnogim živalim in tudi najmanjšim organizmom, in ti bodo z rastlinami umrli. V mislih si je zarisovala krog: ni živali; ni hrane. Izbruhne lakota in nezadovoljstvo. Ljudje se uprejo oblasti kralja Vurona.

Ko se črta sklene, tudi populacija začne umirati. Mnogi ostali angeli bi morda pozdravljali iztrebljanje vilinov, a vilinski gozdovi s svojimi plodovi oskrbujejo velik del serafskega kraljestva in če bodo njihovi izviri presahnili, bodo tudi v Krajini Višav kmalu občutili pomanjkanje vode.

»In Vuron misli, da bo s pomočjo Srebrnega Jezera lahko to popravil?« je iznenada vprašala. »Kako?«

Malo je pomislil, nato pa skomignil z rameni.
»Kralj pravi, da ima dober načrt. Še celo modrecem ga ni razkril. Ko prispemo, je rekel, da ne bo več potreboval naše pomoči.«

»Legolas, ali zaupaš svojemu očetu?«

Presenečeno jo je pogledal. »Seveda, zakaj sprašuješ?«

»Ali misliš, da resnično dela v dobro kraljestva?« mu je očitala.

Pogovor v njegovi dvorani ji ni dal miru. Kralj nekaj skriva, saj se mu je izredno mudilo k čarobni vodi in čeprav ga tako skrbi za gozd, lahko počaka še teh nekaj mesecev, drevesa se z boleznijo, ali karkoli je že, borijo že več let. Nekaj mesecev ne bi spremenilo ničesar.

»Saj veš, da lahko ena nepremišljena mogočna prošnja obrne svet na glavo. Ampak ne smeš zanemariti cene zanjo. Ko je želja enkrat izrečena, ni poti nazaj,« je rekla.

Obraz se mu je pomračil. »Ali slučajno mojega očeta česa obtožuješ?« jo je jezno vprašal. »Ali resno misliš, da bi delal proti lastnemu kraljestvu? To je neumnost!«

Bila je tiho, si mislila svoje in molila, da ima princ prav. Jezdila sta naprej, ko sta zaslišala udarjanje kopit za njima. Hkrati sta se obrnila, da ji je kapuca padla z glave, Legolas pa je v rokah že imel napet lok.

Postava je dvignila roko in oba sta si oddahnila. Ko je jezdec prišel bližje, je za rdečkastimi, razmršenimi in do ramen dolgimi lasmi prepoznala Wyatta.

»Kako gre?« ga je vljudno vprašal princ, bojevnik pa je le skomignil z rameni, saj ni bil ravno znan po svoji zgovornosti.

Legolas se je obrnil k njej. »Povabil sem Wyatta, da se nama za del poti pridruži. Povedal nama bo, kaj je izvedel o Predorih.«

Napela je ušesa in med njuna žrebca spustila Wyattovega belca, da so zdaj vzporedno počasi jahali vsi trije.

»Vprašat sem šel enega modreca. Seveda je najprej želel vedeti kaj se je do potankosti zgodilo in si to zapisal v knjigo. Rekel je, da sem eden redkih, ki ga je prišel povprašati po skrivnostnih Predorih,« je pripovedoval in si ogledoval tetovaže na svojih golih rokah.

»Namen Predorov je že od nekdaj bil zaklonišče za viline pred angeli. Ko so jih gradili, so naleteli na določen del površine, ki oddaja frekvence, ali nekaj takega, vilinom nerazpoznavne, a angele taka območja skrajno odbijajo. Serafi naj sploh ne bi mogli vstopiti skozi vhod.«

Legolas je pokimal. »Zato je Auriel omedlela. Predori so jo oslabili in ji pobrali vso energijo.«


Tudi sama se je spomnila čudnega občutka, ko so se Predorom približevali in nevidno silo, ki jo je zaustavljala.

»Modrec je še rekel, da je velik čudež, da si sploh preživela,« je nadaljeval Wyatt. »Iz preteklosti obstajajo zapisi, ki navajajo, kako so se cele vojske serafov sesuvale na tem območju, in po tistem, so se jih angelski ogledniki vedno na široko ognili.«

:speaking_head: Heyyy... Tudi danes nov, del ker devetarji nimamo pouka zaradi informativnih dnevov in imam malo več časa.
Upam, da v zgodbi uživate in se zahvaljujem vsem prijaznim komantarjem :blush:!