PisalnicaŠtirikraka zvezda 1. del
1
Zdravo. Začel sem pisat novo zgodbo. Upam, da vam bo všeč.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
TENEBRIS
Na vso moč sem tekel. Gozd je bil temen, drevesna debla pa tesno skupaj. Hoteli so me ubit. Žrtvovati Luciferju. Ker sem ga pretental. V zameno za mojo dušo me je spremenil v demona. Dobil sem moč teme in iluzij. Saj bi ju uporabil proti tistim ki so me lovili, vendar jih je bilo preveč. In še vedno sem živ, tako da se ne morem enostavno teleportirati v pekel. Še vedno sem človek. Ampak sem tudi demon. Oboje hkrati. Pritečem do ceste. V soju cestnih zagledam odtis svojega simbola (štirikrake zvezde) na dlani. Hitro si nadenem rokavice, da ga kdo ne opazi. Mimo pripelje avto. Štopam, vendar me ne pobere. Nato pa kakšen kilometer stran zagledam manjše mesto. Stavbe so večinoma stare, vendar je kljub temu kar nekaj novih. Stečem do predmestja. Oddahnem si ker sem na varnem. Stopim na pločnik in si ogledam široko, prijetno ulico. Prometa je malo. Hodim in iščem prostor kjer bi lahko prenočil. Ko se končno zatečem v neko stransko ulico zelo hitro zaspim.
Iz nemirnega spanca me zbudijo neznani glasovi. Odprem oči in opazim, da je že jutro. In policista, ki hodita proti meni. Eden je nižji in ima črn klobuk, drugi pa je presenetljivo visok.
‘’Dober dan. Oziroma dobro jutro,’’ me nagovori nižji. ‘’Te lahko vprašam kje imaš starše?’’
Šit, dobili so me. ‘’Tukaj spim, ker sem pobegnil od doma,’’ odgovorim policistu brez pozdrava.
‘’Saj veš, da nama lahko vse poveš, ne?’’ vpraša višji.
‘’Vem. Sej se ne lažem.’’
‘’Bova preverila,’’ odgovori nižji. ‘’Pridi z nama, na policijsko postajo moramo.’’
Vstanem in se odpravim za njima. Ko prispemo pred policijsko postajo opazim, da ploh ni tako velika stavba. Vstopim skozi nihajna vrata. Za sprejemnim pultom sedi stara gospa, ki me pogleda tako, da če bi pogledi ubijali bi ležal mrtev na tleh. Odpravimo se po ozkem hodniku v pisarno s visokim stropom in rjavimi stenami ter knjižnimi policami na vsaki strani.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
TENEBRIS
Na vso moč sem tekel. Gozd je bil temen, drevesna debla pa tesno skupaj. Hoteli so me ubit. Žrtvovati Luciferju. Ker sem ga pretental. V zameno za mojo dušo me je spremenil v demona. Dobil sem moč teme in iluzij. Saj bi ju uporabil proti tistim ki so me lovili, vendar jih je bilo preveč. In še vedno sem živ, tako da se ne morem enostavno teleportirati v pekel. Še vedno sem človek. Ampak sem tudi demon. Oboje hkrati. Pritečem do ceste. V soju cestnih zagledam odtis svojega simbola (štirikrake zvezde) na dlani. Hitro si nadenem rokavice, da ga kdo ne opazi. Mimo pripelje avto. Štopam, vendar me ne pobere. Nato pa kakšen kilometer stran zagledam manjše mesto. Stavbe so večinoma stare, vendar je kljub temu kar nekaj novih. Stečem do predmestja. Oddahnem si ker sem na varnem. Stopim na pločnik in si ogledam široko, prijetno ulico. Prometa je malo. Hodim in iščem prostor kjer bi lahko prenočil. Ko se končno zatečem v neko stransko ulico zelo hitro zaspim.
Iz nemirnega spanca me zbudijo neznani glasovi. Odprem oči in opazim, da je že jutro. In policista, ki hodita proti meni. Eden je nižji in ima črn klobuk, drugi pa je presenetljivo visok.
‘’Dober dan. Oziroma dobro jutro,’’ me nagovori nižji. ‘’Te lahko vprašam kje imaš starše?’’
Šit, dobili so me. ‘’Tukaj spim, ker sem pobegnil od doma,’’ odgovorim policistu brez pozdrava.
‘’Saj veš, da nama lahko vse poveš, ne?’’ vpraša višji.
‘’Vem. Sej se ne lažem.’’
‘’Bova preverila,’’ odgovori nižji. ‘’Pridi z nama, na policijsko postajo moramo.’’
Vstanem in se odpravim za njima. Ko prispemo pred policijsko postajo opazim, da ploh ni tako velika stavba. Vstopim skozi nihajna vrata. Za sprejemnim pultom sedi stara gospa, ki me pogleda tako, da če bi pogledi ubijali bi ležal mrtev na tleh. Odpravimo se po ozkem hodniku v pisarno s visokim stropom in rjavimi stenami ter knjižnimi policami na vsaki strani.
Moj odgovor:
Omgajevame
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je vame
oj.moja sestrca je bla or sestrci od moje simpe doma.no in moja simpa ve da je to moja sestrca in ji je reku da ne sme bit v njegovi sobi ker ma en dnevnik kjer pise v koga je.a mislte da je vame???? pac cudn mi je ker ce bi biu v ksno sosolko alpa kej je moja tamala sploh ne pozna in bi ji vrjetn pustu bit v sobi??? plus ocitno je biu res ziucn da moja sestrca tega dnevnika ne bo vidla ker ga ma baje skritga in tko pac itak ona ne bi brskala...hmm
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(27)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(164)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(29)
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
