Nekaj časa sva z Manjo zamaknjeno zrli v morske valove, ki so se nežno penili ob vsakem dotiku s skalami, ki so se nagibale proti morju. Čakala sem na odgovor.
"Ian je šel domov..."
Je po trenutku tišine dejala Manja in si okoli prsta ovila svoje oranžne, svetleče lase. Prikimala sem. Kaj pa sem pričakovala? Da me bo dragi Ian počakal. Prhnila sem in vstala. Čas je bil, da se z Manjo odpraviva v dom.
"Ana nama je pod enim pogojem dovolila, da obiščeva Ribiško zabavo... Da prideva točno ob uri na kosilo."
Sem rekla in z Manjo sva se počasi odpravile proti domu. Vzdušje v vasici je bilo mirno in sproščujoče.
*****
"In kako je bilo na Ribiški zabavi?"
Je s polnimi usti pečenega krompirja vprašal Maks. Z vilico sem zabodla kos zelenjve iz posode in se spogledala z Manjo.
"Torej..."
Je začela ta, a sem jaz prevzela to nalogo in fantoma vse povedala. Ko sem utrujeno končala s pripovedjo sta nekaj trenutkov samo presenečeno zrla v naju.
"Tole s tisto... Saro mi ni všeč..."
Je zamrmral Gaber.
"Ne smeš več tja! Razumeš?!"
Se mu je pridružil Maks. Zavila sem z očmi. A nista končala...
"Ti! Naj bi imela moči?!"
Je nejeverno vzkliknil Gaber. Zgroženo sem se ozrla po jedilnici in si oddahnila, ko sem dojela, da noben ni slišal Gabra. Skomignila sem.
"Tudi meni ni jasno, Gaber."
Sem šepnila in pritisnila moj prst na svoje ustnice, da bi ga utišala. Gaber je razumel kretnjo in se spet posvetil hrani.
"Poglejta njene oči."
Je zamišljeno rekla Manja. Gaber in Maks sta se zazrla v moje nenavadno zelene oči.
"Občutek imam, da se nekaj v njih pretaka. U, kot zelena tekočina."
Je tiho rekel Maks. Manja je prikimala in zadovoljno tlesknila s prsti.
"Točno tako!"
Gaber se je nagnil bližje meni, da bi tudi on to lahko videl. Postalo mi je nerodno zato sem nagnila glavo v stran, da sem se lahko otresla vseh neprijetih pogledov. Popolnoma sem se vzravnala na stolu in zmedeno vprašala Manjo.
"Ampak kako, da tega niso opazili že drugi?"
Prijazno se je nasmehnila in mi razložila.
"Če verjameš v nekaj, lahko to tudi vidiš... Podobno je kot pri tvojih močeh, ko si začela verjeti vanje so se prebudile in pokazale."
Prikimala sem a nekaj mi vseeno ni bilo jasno.
"Ali to pomeni, da ima lahko vsak moči."
Manja je v odgovor odkimala.
"Ne, pravzaprav nevem zakaj. Morala bi vprašati mojo mami ampak..."
"Hej, kako ste kaj!"
Jo je preglasila Ana. Bila je nasmejana in v roki je držala telefon. Obrnila se je k meni in rekla.
"Lena, tvoj mami te želi slišati."
Prikimala sem ter iz Aninih rok vzela mrzel telefon ter ga prislonila k svojemu ušesu.
*b* JAZ: Ojla, mami! *b*
*b* MAMI: O, Lena ljubica! Tako sem te pogrešala... Oprosti, ker sem te poklicala šele zdaj... *b*
*b* JAZ: Saj je uredu... Samo malo me je skrbelo. *b*
*b* MAMI: Skrbelo? Haha! Zakaj že? Mene je skrbelo zate! *b*
*b* JAZ: Res? Jaz sem vredu, pravzaprav sem super! *b*
V tistem trenutku sem imela toliko vprašanj za njo... Je oči še živ? Imaš ti tudi moči? Kaj se je zgodilo, da me nisi poklicala? In še sto drugih.
*b* MAMI: Lena, poslušaj me! Ne hodi ven... In... *b*
*b* JAZ: Ja? Mami?! *b*
*i* TIŠINA *i*
*b* MAMI: Ko prideš domov ti vse razložim... Rada te imam! Poljubčeki in objemčki! Adijo! *b*
*b* JAZ: Mami! Počakaj! *b*
*i* PREKINITEV *i*
"Ian je šel domov..."
Je po trenutku tišine dejala Manja in si okoli prsta ovila svoje oranžne, svetleče lase. Prikimala sem. Kaj pa sem pričakovala? Da me bo dragi Ian počakal. Prhnila sem in vstala. Čas je bil, da se z Manjo odpraviva v dom.
"Ana nama je pod enim pogojem dovolila, da obiščeva Ribiško zabavo... Da prideva točno ob uri na kosilo."
Sem rekla in z Manjo sva se počasi odpravile proti domu. Vzdušje v vasici je bilo mirno in sproščujoče.
*****
"In kako je bilo na Ribiški zabavi?"
Je s polnimi usti pečenega krompirja vprašal Maks. Z vilico sem zabodla kos zelenjve iz posode in se spogledala z Manjo.
"Torej..."
Je začela ta, a sem jaz prevzela to nalogo in fantoma vse povedala. Ko sem utrujeno končala s pripovedjo sta nekaj trenutkov samo presenečeno zrla v naju.
"Tole s tisto... Saro mi ni všeč..."
Je zamrmral Gaber.
"Ne smeš več tja! Razumeš?!"
Se mu je pridružil Maks. Zavila sem z očmi. A nista končala...
"Ti! Naj bi imela moči?!"
Je nejeverno vzkliknil Gaber. Zgroženo sem se ozrla po jedilnici in si oddahnila, ko sem dojela, da noben ni slišal Gabra. Skomignila sem.
"Tudi meni ni jasno, Gaber."
Sem šepnila in pritisnila moj prst na svoje ustnice, da bi ga utišala. Gaber je razumel kretnjo in se spet posvetil hrani.
"Poglejta njene oči."
Je zamišljeno rekla Manja. Gaber in Maks sta se zazrla v moje nenavadno zelene oči.
"Občutek imam, da se nekaj v njih pretaka. U, kot zelena tekočina."
Je tiho rekel Maks. Manja je prikimala in zadovoljno tlesknila s prsti.
"Točno tako!"
Gaber se je nagnil bližje meni, da bi tudi on to lahko videl. Postalo mi je nerodno zato sem nagnila glavo v stran, da sem se lahko otresla vseh neprijetih pogledov. Popolnoma sem se vzravnala na stolu in zmedeno vprašala Manjo.
"Ampak kako, da tega niso opazili že drugi?"
Prijazno se je nasmehnila in mi razložila.
"Če verjameš v nekaj, lahko to tudi vidiš... Podobno je kot pri tvojih močeh, ko si začela verjeti vanje so se prebudile in pokazale."
Prikimala sem a nekaj mi vseeno ni bilo jasno.
"Ali to pomeni, da ima lahko vsak moči."
Manja je v odgovor odkimala.
"Ne, pravzaprav nevem zakaj. Morala bi vprašati mojo mami ampak..."
"Hej, kako ste kaj!"
Jo je preglasila Ana. Bila je nasmejana in v roki je držala telefon. Obrnila se je k meni in rekla.
"Lena, tvoj mami te želi slišati."
Prikimala sem ter iz Aninih rok vzela mrzel telefon ter ga prislonila k svojemu ušesu.
*b* JAZ: Ojla, mami! *b*
*b* MAMI: O, Lena ljubica! Tako sem te pogrešala... Oprosti, ker sem te poklicala šele zdaj... *b*
*b* JAZ: Saj je uredu... Samo malo me je skrbelo. *b*
*b* MAMI: Skrbelo? Haha! Zakaj že? Mene je skrbelo zate! *b*
*b* JAZ: Res? Jaz sem vredu, pravzaprav sem super! *b*
V tistem trenutku sem imela toliko vprašanj za njo... Je oči še živ? Imaš ti tudi moči? Kaj se je zgodilo, da me nisi poklicala? In še sto drugih.
*b* MAMI: Lena, poslušaj me! Ne hodi ven... In... *b*
*b* JAZ: Ja? Mami?! *b*
*i* TIŠINA *i*
*b* MAMI: Ko prideš domov ti vse razložim... Rada te imam! Poljubčeki in objemčki! Adijo! *b*
*b* JAZ: Mami! Počakaj! *b*
*i* PREKINITEV *i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o čakaj, čakaj, čakaj. Tale mami pa ima nekaj pomembnega za povedat... Sam kako ji bo povedala če bo šla Lena v vanilijino šolo???
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojoj mama nekaj ve.. huh me zanima nov del!!!!!!! :heartbeat:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
whaaat zakaj ne sme hodit vn? zaka je mama kr prekinla? kaj je od manje mama da bi ji znala odgovorit? in zakaj se tista tekočika pretaka po očeh? jojj kok me zanima. plisss nou del kr me trga od radovednosti kak se bo nadaljevalo
1
Moj odgovor:
Plisssss help :(((
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
😭😭😭
hejla
ok mogoc gdo misli da sm tk k usi ostali ko jih fant pusti al ka ko ugotovijo da jih njihov crush ne mara. butt js nism zarad tega sad. plis preber pa mi svetuj al pa neke:
no mne je fuul strah in res nucam mal pozitivnih besed al pa kej takega kr mi je ful grozno. moja nona al babi al kk vi recete je zdej ze kr neki stara (79 let) in so odkrili da ma mogoc raka. zdej na zacetku maja gre na operacijo in je mala moznost da bo vse ok. sem vprasala mamo ce misli da bo vse ok pa je rkla: upam, bomo vidli kk bo. in ko je to rkla me je pa drjansk postalo strah. moja babi je drgac ze mela raka in so ji mogli neki odstranit sam nism zihr kaj, zdej pa tut tam neki pr ledvicah pa jajcnikih ji odppveduje vse skp. in lih bl na unem delu nej bi mela raka in ko so ji vzel mal tkiva ni bil dobr tezultat. bol natancno vam ne morm povedat kr se sama nevem (starsa me noceta prestrasit pa notca da bi mela skrbi). kaj ce se ne bo srecno koncalo? Kr ze zdej je kake dve leti ful boga in so mau vec ko leto nazaj mislili da bo cez dva tedna umrla no ampak takrat ni, se je spet pobrala al kk bi rkla in zdej se nekako hodi ampak jo ful noge bolijo pa jemle ful tablet pa raznih zdravil. in nejbol grozn je da se zavedam da se lahko cez 3 dni ne zbudi vec. ok ne ne, narobe sm napisala. ne morm se zavedat, dopovedujem si da se to ne bo zgodilo. ampak na vsako analizo ko gre pa neke raziskave, vecina jih pokaze da ma raka al pa da je nekej narobe. ona je ze mela raka so jo pol operirali pa je blo ok, tut oba starsa sta ga mela pa sta zdej ok (mami se mal pozna sam je usej se ziva), ampak od moje bff ata ga je meu in je zato umrl, od ene moje pejazelce dedek je mel dva raka hkrati na mozganih pa neki pr zelodcu in je tut umrl. in zdej me je res res res ress strah. plis helppp :(((
love u<33
p.s.: js sm tk sad da ko sm to pisala sem se zacela prov jokat :(((
ok mogoc gdo misli da sm tk k usi ostali ko jih fant pusti al ka ko ugotovijo da jih njihov crush ne mara. butt js nism zarad tega sad. plis preber pa mi svetuj al pa neke:
no mne je fuul strah in res nucam mal pozitivnih besed al pa kej takega kr mi je ful grozno. moja nona al babi al kk vi recete je zdej ze kr neki stara (79 let) in so odkrili da ma mogoc raka. zdej na zacetku maja gre na operacijo in je mala moznost da bo vse ok. sem vprasala mamo ce misli da bo vse ok pa je rkla: upam, bomo vidli kk bo. in ko je to rkla me je pa drjansk postalo strah. moja babi je drgac ze mela raka in so ji mogli neki odstranit sam nism zihr kaj, zdej pa tut tam neki pr ledvicah pa jajcnikih ji odppveduje vse skp. in lih bl na unem delu nej bi mela raka in ko so ji vzel mal tkiva ni bil dobr tezultat. bol natancno vam ne morm povedat kr se sama nevem (starsa me noceta prestrasit pa notca da bi mela skrbi). kaj ce se ne bo srecno koncalo? Kr ze zdej je kake dve leti ful boga in so mau vec ko leto nazaj mislili da bo cez dva tedna umrla no ampak takrat ni, se je spet pobrala al kk bi rkla in zdej se nekako hodi ampak jo ful noge bolijo pa jemle ful tablet pa raznih zdravil. in nejbol grozn je da se zavedam da se lahko cez 3 dni ne zbudi vec. ok ne ne, narobe sm napisala. ne morm se zavedat, dopovedujem si da se to ne bo zgodilo. ampak na vsako analizo ko gre pa neke raziskave, vecina jih pokaze da ma raka al pa da je nekej narobe. ona je ze mela raka so jo pol operirali pa je blo ok, tut oba starsa sta ga mela pa sta zdej ok (mami se mal pozna sam je usej se ziva), ampak od moje bff ata ga je meu in je zato umrl, od ene moje pejazelce dedek je mel dva raka hkrati na mozganih pa neki pr zelodcu in je tut umrl. in zdej me je res res res ress strah. plis helppp :(((
love u<33
p.s.: js sm tk sad da ko sm to pisala sem se zacela prov jokat :(((
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(103)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(251)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(54)