O, še vedno se spomnim časa, ko sem imela prvega fanta. Kako mu je bilo ime? Jakob. In izgled? Me boste zdaj spraševali... Če povem po pravici ni bil moj "tip" tako kot zdaj pravite. Imel pa je nekaj, kar drugi fantje niso imeli! Pogum! Oh, kako je dekletom jemalo sapo, ko je v srednji šoli skočil iz drugega nastropja na blazino, ki so mu jo postavili. In takrat sem se sama pri sebi hihitala saj je bil gospodič že oddan. Bil je le moj. Tako kot mi je obljubil. Same umazane laži a če ga bi danes srečala na ulici se mu bi nasmehnila in se z njim odpravila na kakšen čajček ali kavico! Mmmm... Kako se mi prija! Ampak! Najprej vam moram razložiti kako pri ljubezni sploh gre. Ljubčki moji, veste to niso le poljubi in objemi. In seveda niso le spolni odnosi. Ah, kje! Najprej moraš graditi odnos. Kako naj bi se poljubljal z človekom s katerim se le malo pogovarjaš? Kako lahko izgubiš nedolžnost s človekom, ki te ima rad samo zaradi izgleda? Pa mi pravite kako lepo bi bilo okusiti njegove ustnice! Ja, seveda srčki! To je del odraščanja. To si želimo vsi. In oh, njegove dlani... Kako lepo bi bilo če se bi držala za roke... Vam povem kako je bilo pri našem Jakobu.
Začelo se je z dobrim prijateljstvom. Veliko sva se družila in pogovarjala. In o čem? Pravzaprav o vsem razen ljubezni in stvari, ki pridejo v paketu z njo. Bilo nama je "udobno" se družiti drug z drugim. Potem pa je prišel čas, ko smo potrebovali izbrati partnerja v neki skupni predstavitvi. Pa kaj vem kaj sva predstavljala! Spomnim se le tistega dneva, ko sem prišla k njemu. Nekaj časa sva se pogovarjala. Nato je zbral pogum ter mi zaupal, da sem njegova "simpa". Oh, kako sva zardevala. Pa sem vseeno povedala, da ga imam rada nazaj. In kaj pa poljub? Me boste zdaj spraševali. Oh, ne srčki ne gre tako hitro. Poljubila sva se nekaj mesecev po tem, ko sva bila razglašena za uraden šolski "par". Bilo je konec pouka pa sva šla na sladoled. Sprehajala sva se v parku. Takrat pa sem se ustavila in ga poljubila. Jaz sem ga poljubila! Ne Jakob! Ste začudeni? Če ste ne bodimo seksistični prosim vas no... On mi je poljub vrnil. Oba sva bila živčna kot nikoli doslej! Po nekaj poskusih sva si delila le še užitek. A do tega je trajalo, kar nekaj časa... Kar nekaj neuspelih poskusov, ko sem želela biti kot kakšna deklina v filmu, ki se zapodi v fanta ter ga poljubi. Treščila sva z zobmi in ugh kako je to bolelo. Pa me je imel še vedno rad. Ker sva bila dobra prijatelja. In to je pomembno dragi mladostniki! Da je vaš fant ali punca, ni važno katere spolne usmerjenosti si, da je tvoj dober ali dobra prijateljica. Prijatelji si odpustijo. Kaj pa, če bi bil Jakob tam z mano samo zaradi zgleda? In ko bi naredila tako strašno napako, kar odšel? No, več pa naslednjič!