Hej!
Čas je za nov del. Danes bo zanimivo...
+++++++++++++++++++++++++++++++++
Ko se za mano zaprejo vrata, začutim olajšanje ob pogledu na visoke smreke. Odpravim se mimo hišic, ki izgledajo, kot iz kakšne knjige. Vsaka je drugačne barve. Obstanem pri rumeni, ki se žari v svetlobi prihajajoč od sonca. To nebesno telo je povsod po hišici tudi narisano.
Prizor mi prikliče spomine na najine zmenke v čajnici Macey's. On je vedno naročil čaj iz limonske trave, jaz pa iz matche. Smejala sem se njegovim šalam in mu pripovedovala o Sloveniji. Z zanimanjem me je vedno poslušal. Prihajal naj bi iz Amerike, a je prišel dolgo pred mano. Razumel je moje občutke manjvrednosti, saj naj bi jih na začetku imel tudi on. Eric je bil moja prva ljubezen, žal pa nisva doživela srečnega konca. Njegovega odziva, ko je prišlo na dan zakaj je z mano ne bom nikoli pozabila. Prijaznost je izginila ob prvi kaplji krvi.
Po delčku spomina, ki je bil zakopan globoko v meni, opazim pri oknu dekle mojih let. Radovedno me opazuje s svojimi očmi, ki so mešanica zlate in rjave. Njeni rumeni kodrasti lasje so svetijo na soncu, ki je sije skozi okno njene sobe. Na nosu ji počivajo zlata tanka očala. Ima tudi majhne pegice. Pomaha mi, a jaz se odmaknem, moj glasek mi ne pusti. *i*Nisi še pripravljena za stik z ljudmi Gaja. Dekle te ne bo maralo, verjemi mi…*i* Zakaj nikoli ne neha govoriti? Ima mogoče prav?
Na prelepo punco iz sončne hiše pozabim, ko zavijem v gozd. Vsa drevesa so brez listov in zaradi tega mrzli veter brez težav divja okoli. Slišim sovo, ki se oglaša na veji nad mano. Nekje v daljavi žubori potok. V gozdu vlada čisti mir. Pogrešala sem to. Nenadoma zaslišim zavijanje volka. Prestrašeno stečem čez potok in pridem na gozdno jaso. Kar sem tam zagledala ne bom nikoli pozabila.
++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica