Sedela sem tik pod odrom na katerim je pravkar nastopala Olivia. Izdajala se je za iluzistko vendar samo jaz sem vedela njeno skrivnost. Bila je hipnotizerka. Ob koncu njene predstavitve je začarala ljudi, da so ji navdušeno zaploskali. Zavila sem z očmi ter mojemu najboljšemu prijatelju Tomiju nakazala kretnjo "ogabno". Zahahljal se je. Olivia se je ponosno vsedla zraven mene ter si popravila svoje zlate lase.
"Temu nisi kos, Tiffany."
Je zamrmrala in se nesramno nasmehnila. Za trenutek sem pomislila, da je pozabila, da je vsa njena usoda v mojih rokah. Če ravnatelju povem, da je hipnotizerka bi jo izključili iz šole. Odkašljala sem se in tiho rekla.
"Olivia, lahko bi bila izključena..."
Ob teh besedah je utihnila in in pogled usmerila v daljavo. Bolje zanjo... Nevem točbo zakaj še nisem izdala njene skrivnosti... Bila sem tak tip človeka, ki ni mogel škoditi drugim ljudem... No vsaj zdi se mi tako. Ker sem bila na vrsti jaz sem pohitela na oder ter se predstavila.
"Torej jaz sem zmajevka... Sliši se zastrašujoče vendar ni tako zelo... Nevem še točno ali sem vodna ali ognjena zmajevka vendar vam vseeno lahko pokažem par trikov. Iz hrbta so mi pognala pastelno vijolična zmajevska krila. Poletela sem. Zaokrožila sem nad glavami občinstva ter poslušala besede kot so "vav", "čudovito". in "neverjetno". Bila sem sredi drugega trika, ko je v dvorano prihitela moja sestrična Stefani. Zvlekla me je v zaoderje ter mi zabrusila.
"Na razkazuj svojega daru! Slišiš?!"
"Kaj je narobe?!"
"Lahko te odkrijejo in te ugrabijo..."
"Kaj govoriš?!"
Njene modre oči so se nevarno zasvetlikale.
"V nevarnosti si Tiffany... Zamjevka si in vsak čas bodo tu!"
Niti malo se mi ni sanjalo kaj govori. Občinstvo je postajalo neučakano a sem ji verjela. Zmajevka sem in sem ogrožena.
"Poslušaj me Tiffany! Tvoja družina te namerava ubiti! In, če izvejo, da si tukaj se lahko posloviš od svojega življenja!