<3
Bil je neki miren dan, z mojo hčerko in ženo smo se peljali čez mesto a ustali v koloni na avto cesti, New York je zelo veliko mesto, veliko prometa, veliko zgradb...
Sem Jason, oče in mož.
Po izobrazbi sem policist in vojak, hodil sem na številne misije in vem, čutim, da se našemu svetu približuje VOJNA Z!
Že nekaj let nazaj so v Izraelu, začeli graditi veliko obzidje okoli mesta, le zakaj?!
Jaz vem in čutim, že leta se nam približuje nevarnost, virusi, bolezni, smrti...
Moja žena je odvetnica, hčera pa je ravno zaključila 8 razred.
Žena Jane mi vedno stoji ob strani in pomaga ob hudih sitoacijah, tako kot hčerka Stella.
Trenutno stojimo v koloni, motorji so mimo nas drveli kot zmešani in nam zbili sprednje ogledalo, moja hčerka pa je bila astmatik in ravno potrebovala inhalator.
Bil sem cel v dvomih, nisem vedel kaj se dogaja a vedel sem, da je v ozračju nekaj čudnega, voznik nasproti nas je bil cel besen, zmeden...
Moja žena je bila prestrašena na kar je začel drveti kamijon!
Čez vse je kar zapeljal pobil kake 1000 ljidi... Mi pa smo le z polno paro odvozili
stran.
"Oči, kaj se dogaja!? Zakaj so ljudje tako čudnii!"
"Nevem lubica ostani mirma, vzami ruzak in notri daj ventolin takoj, nevem kaj se dogaja, ampak čutim, da nič dobrega," sem odvrnil svoji hčeri.
"Jason, kaj se dogaja, " je prestrašeno vprašala moja žena.
Ostali smo mirni a polni adrenalina.
Zagledal sem ljudi, ki so se kar začeli spreminjati v nemrtevce oziroma zombije cel trop jih je bil!
Vzel sem zračno puško in jih streljal, dokler sem lahko, žena pa je šla za volan.
Klical me je moj nekdanji prijatelj Zack, ki je bil poveljnik za civilno začito.
"Jason, po 12 državah se širi neznan virus, ki te spremeni v zombije, KJE STEE?!"
"Zack, odhajamo proti blokom, pridite nas iskat!"
"Helikopter bo po vas prišel do zore, do takrat pa pojdite na varno, če te zombi vgrizne in če se boš vanj spremenil tudi ti se bo videlo po 12 sekundah, SREČNO,"
nato pa je prekinil klic, bil sem v dvomih.

Vse sem razložil svoji ženi, hčera pa je bila v šoku.

PO RADIJU JE BILO VSE ČUDNO LJUDJE SO ZAČELI ROPATI TRGOVINE NA POLNO, ZOMBIJI PA SO BILI POVSOD OKOLI NAS... ODŠLI SMO ŠE PO VEČ UROŽJA ZA OBRAMBO...
LE ČAKAMO LAHKO KDAJ SE NAM SPET KAJ ZGODI!

"Oči, oči, pomagaj," je kričala Stella.
Odkorakal sem in videl da so jo želeli napasti zombiji bili so kot volkodlaki, kot ponoreli psi ali pa ljudje s steklino.
Postrelil sem jih in čakal 12 sekund, MOJA HČERA JE BILA VARNA NISO JO UGRIZNILI, ŠE SREČA.
Objela me je in rekla:"Hvala očka, hvala, hvala!"
Bila je cela objokana, prišla je moja žena z zalogami hrane, nato pa smo odhiteli proti blokom, bil je večer in začel je liti dež.