Pogledala sem Zoe in ji rekla:"Zoe, če nočeš lahko greš..." Zoe me je malo prestrašeno pogledala:"Ne!" Dvignila sem pogled proti stavbi, na katero so oblaki metali senco. Izgledala je strašljivo. Še posebej v misli, da je mogoče notri moja sestra in z njo morilec. "Čakaj! Tamle je trgovina! Ali nebi kupili nekaj hrane? Če najdemo Emily? Potrebovala bo hrano in vodo!" se je hitto spomnila Zoe. "Oh Zoe! Še dobro, da si se spomnila!" sem bila vesela. Stekli sva čez cesto do trgovine. Vstopili sva in stekli do polic s pijačo. Pograbili sva litersko vodo. Stopili sva do polic s kruhom in vzeli paket z žemljami. Hitro sva stekli do blagajne in kupili vse potrebno. Ko sva stvari tlačili v nahrbtnik mi je zazvonil telefon. Bila je mami. Prestrašeno sem pogledala Zoe. "Oglasi se!" je rekla. "Reci ji, da si pri meni doma!"
Oglasila sem se:"Halo mami! Pri Zoe sem! Ja ja vredu sem! Moram iti adijo."
"Rekla je da bo policista poslala k tebi domov!" sem prestrašeno rekla. Zoe je rekla:"Eh bomo že nekaj. Najprej morava najti Emily."
Začela sem se tresti. Dvignila sem roko in ta se je tresla kot, da bi me stresla elektrika. Naredila sem korak naprej. Z Zoe sva stopili do tovarne in se počasi približali vratom. Vrata so bila velika in težka. Vzela sem nahrbtnik in iz njega vzela kuhinjski nož. Zoe se je sklonila in s tal pobrala kovinsko palico.




Hej! verjetno je zelo napeto, ker sem koncala pri napetem delu:wink:
lp kokica