“Saj bo Bella, no,” sem ji šepnila.
Dala sem ji zapit. Popila je vse. In zdaj bova šli še ven. Med odmorom lahko hodimo ven. Z Bello bova šli na skrivaj. Kot skriven potep po šoli.
“Živjo Aryen,” je rekla Anna, takoj ko me je zagledala zunaj.
“Kaj za vraga ti počneš tukaj?”
“Prišla sem te pogledat kaj delaš, pa ša nekaj vprašat.”
“Ja in kaj je to vprašanje?” sem jo vprašal kar malo jezno.
“Kje je Chris?”
“Zakaj moraš to vedeti?”
“Ker sem njegova prijateljica.”
“Ne pa nisi! To mi je povedal!”
“Ja, pa sem! no zdaj mi pa povej, kje je!”
“V bolnišnici.”
“Zakaj?”
“Bi prebrala novice ali pa včeraj poslušala poročila!”
Bila sem res jezna. Na srečo me ni spraševala zakaj imam paket v rokah.
Ampak ja. Taka je pač Anna. Zelo tečna. In nadležna. Ne maram je! Vedno nekaj hoče od mene!
Po šoli sem se odločila, da grem obiskat Chrisa. Peš sem šla proti bolnišnici. “Kaj pa počneš tukaj mlada dama?” me je vprašala medicinska sestra, ko me je videla s paketom v rokah.
“Prijatelja grem obiskat,” sem ji rekla in zavila z očmi.
“Kaj je v paketu?”
“Nekaj zasebnega, kar mi je dala njegova mami naj mu odnesem.”
“Prav. Lahko greš.”
“Hej!” sem rekla ko sem zagledala Chrisa, ki je sedel na bolniški postelji in gledal v telefon. Ko me je zagledal, se mu je čez obraz zarisal rahel nasmeh.
“Živjo,” je rekel.
Prišla sem bliže, pokazala na posteljo in rekla: “Lahko prisedem?”
“Seveda,” je odgovoril in se malo odmaknil.
Usedla sem se zraven njega in ga gledala.
“Si bolje?”
“Ja malo pa res. Čez tri dni grem lahko že domov.”
“Super.”
“Zakaj si prišla?”
“Ti nekaj povedat.”
“In kaj si mi prišla povedat če smem vprašati?”
“No, veš ko si me včeraj vprašal če bi bila tvoja punca?”
“Ja, spomnim se.”
“No, obljubila sem ti da ti danes povem. In zato sem prišla.”
“Si se odločila?”
“Ja. Sem. In upam, da kasneje tega ne bom obžalovala. Moj odgovor je…” nisem mogla nadaljevati. Pogledala sem v tla.
_______________________________________________________________
*roza*Oj, a je dobra zgodba? A bi rabla še ob sobotah objaulat?*roza*
Dala sem ji zapit. Popila je vse. In zdaj bova šli še ven. Med odmorom lahko hodimo ven. Z Bello bova šli na skrivaj. Kot skriven potep po šoli.
“Živjo Aryen,” je rekla Anna, takoj ko me je zagledala zunaj.
“Kaj za vraga ti počneš tukaj?”
“Prišla sem te pogledat kaj delaš, pa ša nekaj vprašat.”
“Ja in kaj je to vprašanje?” sem jo vprašal kar malo jezno.
“Kje je Chris?”
“Zakaj moraš to vedeti?”
“Ker sem njegova prijateljica.”
“Ne pa nisi! To mi je povedal!”
“Ja, pa sem! no zdaj mi pa povej, kje je!”
“V bolnišnici.”
“Zakaj?”
“Bi prebrala novice ali pa včeraj poslušala poročila!”
Bila sem res jezna. Na srečo me ni spraševala zakaj imam paket v rokah.
Ampak ja. Taka je pač Anna. Zelo tečna. In nadležna. Ne maram je! Vedno nekaj hoče od mene!
Po šoli sem se odločila, da grem obiskat Chrisa. Peš sem šla proti bolnišnici. “Kaj pa počneš tukaj mlada dama?” me je vprašala medicinska sestra, ko me je videla s paketom v rokah.
“Prijatelja grem obiskat,” sem ji rekla in zavila z očmi.
“Kaj je v paketu?”
“Nekaj zasebnega, kar mi je dala njegova mami naj mu odnesem.”
“Prav. Lahko greš.”
“Hej!” sem rekla ko sem zagledala Chrisa, ki je sedel na bolniški postelji in gledal v telefon. Ko me je zagledal, se mu je čez obraz zarisal rahel nasmeh.
“Živjo,” je rekel.
Prišla sem bliže, pokazala na posteljo in rekla: “Lahko prisedem?”
“Seveda,” je odgovoril in se malo odmaknil.
Usedla sem se zraven njega in ga gledala.
“Si bolje?”
“Ja malo pa res. Čez tri dni grem lahko že domov.”
“Super.”
“Zakaj si prišla?”
“Ti nekaj povedat.”
“In kaj si mi prišla povedat če smem vprašati?”
“No, veš ko si me včeraj vprašal če bi bila tvoja punca?”
“Ja, spomnim se.”
“No, obljubila sem ti da ti danes povem. In zato sem prišla.”
“Si se odločila?”
“Ja. Sem. In upam, da kasneje tega ne bom obžalovala. Moj odgovor je…” nisem mogla nadaljevati. Pogledala sem v tla.
_______________________________________________________________
*roza*Oj, a je dobra zgodba? A bi rabla še ob sobotah objaulat?*roza*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobra zgodba
1
Nani (neprijavljena)
Moj odgovor:
Jane Hope
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Moj problem sem jaz
Helo torej jaz mam en problem in iskreno sploh nevem če je ta problem rešljiv in bo kdo znal pomagat :)
Torej jaz sem malo zgubla motivacijo do življenja. Pač se mi zdi da sem spet na tej točki, ko se na daily baises sprašujem kaj je smisel življenja. Ampak nekah še vedno nimam želje po ubijanju sebe ker se mi zdi to taki weak action. Pač samo včasih si želim da bi lahko prez truda samo stisnila en gumb in se izbirala iz obličja zemlje.
In najslabše se počutum, ker se res ne počutim kot my own person. Mam feeling da jaz sploh ne živim več v lastnem telesu ampak živi nekdo drug, ki ga sploh ne poznam. Nisem jezna na prijatelje, družino, ljubezen ampak na sebe,. In konstano se poskušam spremenit, da bi spet postala ta moj own person ampak ne deluje in rada bi delala ful stvari ampak nimam več energije, da bi se trudila. In pač trenutno mi ne daje nič več dovolj motivacije (ljubezen skoraj ne obstaja za mene, sem le povpračen dijak brez posebnih prednosti) in nimam energije za življenje. In to da so počitnice mi ne pomaga ker ko se učim, vsaj ne razmišljam toliko o vsem. In po vrh tega mam ful preveč friend crushov z katerimi si niti ne upam govorit, potem pa obžalujem ko gredo iz šole, da jih nisem imela možnost spoznati.
Glavno moj problem je da nisem my own person in, da zgubljam motivacijo do življenja.
Glavno ja upam da vas z tem nisem preveč zadepresirala ampak ja...
Uživajte mi <3
Torej jaz sem malo zgubla motivacijo do življenja. Pač se mi zdi da sem spet na tej točki, ko se na daily baises sprašujem kaj je smisel življenja. Ampak nekah še vedno nimam želje po ubijanju sebe ker se mi zdi to taki weak action. Pač samo včasih si želim da bi lahko prez truda samo stisnila en gumb in se izbirala iz obličja zemlje.
In najslabše se počutum, ker se res ne počutim kot my own person. Mam feeling da jaz sploh ne živim več v lastnem telesu ampak živi nekdo drug, ki ga sploh ne poznam. Nisem jezna na prijatelje, družino, ljubezen ampak na sebe,. In konstano se poskušam spremenit, da bi spet postala ta moj own person ampak ne deluje in rada bi delala ful stvari ampak nimam več energije, da bi se trudila. In pač trenutno mi ne daje nič več dovolj motivacije (ljubezen skoraj ne obstaja za mene, sem le povpračen dijak brez posebnih prednosti) in nimam energije za življenje. In to da so počitnice mi ne pomaga ker ko se učim, vsaj ne razmišljam toliko o vsem. In po vrh tega mam ful preveč friend crushov z katerimi si niti ne upam govorit, potem pa obžalujem ko gredo iz šole, da jih nisem imela možnost spoznati.
Glavno moj problem je da nisem my own person in, da zgubljam motivacijo do življenja.
Glavno ja upam da vas z tem nisem preveč zadepresirala ampak ja...
Uživajte mi <3
Vprašanje
Kako pogosto bereš prilogo Vesela šola v reviji?
Vedno.
(107)
Pogosto.
(100)
Včasih.
(169)
Nikoli.
(154)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
aawwwwwww ku kjut napisanooooo
oh ja js ...
Kul! čestitam za opravljeno osnovno šolo!