Zgodba o prijateljstvu
*i*"Tudi če me ne bo tam, ti bom stala ob strani in podpirala tvoje odločitve"*i*
Stojim pred ogledalom in v odsevu vidim sebe, nisem si podobna, *b**i*nisem tista oseba, ki želim biti, nisem tista, ki je Cecilija upala, da bo uresničila svoje sanje*b**i*. V podobi v ogledalu vidim dekle oblečeno v modro krilo do kolen, belo srajco preko katere nosi svetlomoder brezrokavnik z grbom šole na katerem je vrana, ki sedi na veji, oblečene pa ima tudi dolge črne hlačne nogavice in črne lakaste čevlje. Vsaj lase lahko imam spuščene pomislim.
"Lase si moraš speti v figo." se mi nasmehne Vaanya, dekle isto sato kot jaz, ima lepe črne lase, temnejšo polt in je indijskega videza, ampak ima seveda popoln britanski naglas. Iskreno je najprijaznejša oseba tu. V sobi poleg mene so še Manuela, Zoe (rjavolaska atletske postave, ki spada kot sem ugotovila med popularna dekleta), Agatha (odločno in glasno dekle z rdečimi lasmi in je seveda Zoeina prijateljica) in Lyn (drobno in suho dekletce svetlih las a plahega pogleda, ki jo ima Zoe že od prvega trenutka, ko je stopila v to sobo *i*pod nadzorom*i*).
"Tako." reče Vaanya in me prebudi iz razmišljanja.
"Hvala ti." se ji nasmehnem.
Razgledam se po naši sobi. Ni ne velika ne majhna, v njej sta dve okni, ki imata pogled na zelenico levo od šole, Pod enim oknom je moja postejla, pod drugim pa Vaanyina. Nasproti najinih so še postelje preostalih treh deklet. Vsaka od nas ima ob ležišču tudi predalnik za shranjevanje našega imetja. Ker pa je ta šola iz leta 1880, pa imamo seveda skupne kopalnice in toalete, tako da lahko rečem samo: "Jupiii!"
Potem pa iz zvočnika zadoni klavir kar razglasi, da je še samo 10 minut do spoznavne ure.
"Ne morem verjeta, da se nam letos pridružijo tudi fantje!" vzhičeno vzklikne Zoe, Agatha pa ji zavzeto prikima.
"Jupiii, še več ljudi s katerimi se bom morala ukvarjati..." pomislim sama pri sebi, in se nasmehnem Vaanyi, ki ujame moj zgrožen pogled.
Vse v sobi hitro pograbimo čezramne torbe z grbom šole, in se odpravimo po temačnih hodnikih do tretjega nadstropja kjer so učilnice (seveda pa so tudi v drugem nadstropji, ker jih nikoli ni preveč) Ustavimo se pred učilnico, ki je pred začetkom pouka očitno zaklenjena.
"Čakaj, nisva se še prav predstavili." me pogleda Vaanya.
"Torej, moje ime je Angelina, priimka ne bom govorila, da si ne boš zlomila jezika, ko ga boš poskušala izgovoriti, tebi pa celo dovolim, da me kličeš Angie, kar je zelo velika čast, ker to dovolim samo prijetnim osebam, ki se nimajo za kaj več" in Hani... pomislim pri sebi.
Nadaljujem: "Stara sem 14 let, prihajam iz Slovenije in sem na sarkastičen način zelo srečna, da sem tu. Moje veselje kar poka po šivih!"
Vaanya se iskreno zasmeji: "Moje ime je Vaanya, ti me lahko kličeš Vaan, stara sem 14 let. Rodila sem se v New Delhiju, ampak je moj oče po narodnosti Anglež, mami pa seveda Indijka. Priimek imam po mami zato o njem ne bomo. To šolo obiskujem že od 11 leta tako, da druge izbire seveda kot, da sem vesela nimam. Je pa res, da če bi ostali v Indiji mogoče tako dobrih možnosti ne bi imela..."
Takrat me zapeče vest in žalostno se namrščim.
"V redu je." se nasmeji Vaanya in dobi prikupne jamice v licih.
*b*"Hej! Pazi!"*b* zaslišim, ampak je prepozno, saj mi takrat prileti torba naravnost v prsni koš.
Stojim pred ogledalom in v odsevu vidim sebe, nisem si podobna, *b**i*nisem tista oseba, ki želim biti, nisem tista, ki je Cecilija upala, da bo uresničila svoje sanje*b**i*. V podobi v ogledalu vidim dekle oblečeno v modro krilo do kolen, belo srajco preko katere nosi svetlomoder brezrokavnik z grbom šole na katerem je vrana, ki sedi na veji, oblečene pa ima tudi dolge črne hlačne nogavice in črne lakaste čevlje. Vsaj lase lahko imam spuščene pomislim.
"Lase si moraš speti v figo." se mi nasmehne Vaanya, dekle isto sato kot jaz, ima lepe črne lase, temnejšo polt in je indijskega videza, ampak ima seveda popoln britanski naglas. Iskreno je najprijaznejša oseba tu. V sobi poleg mene so še Manuela, Zoe (rjavolaska atletske postave, ki spada kot sem ugotovila med popularna dekleta), Agatha (odločno in glasno dekle z rdečimi lasmi in je seveda Zoeina prijateljica) in Lyn (drobno in suho dekletce svetlih las a plahega pogleda, ki jo ima Zoe že od prvega trenutka, ko je stopila v to sobo *i*pod nadzorom*i*).
"Tako." reče Vaanya in me prebudi iz razmišljanja.
"Hvala ti." se ji nasmehnem.
Razgledam se po naši sobi. Ni ne velika ne majhna, v njej sta dve okni, ki imata pogled na zelenico levo od šole, Pod enim oknom je moja postejla, pod drugim pa Vaanyina. Nasproti najinih so še postelje preostalih treh deklet. Vsaka od nas ima ob ležišču tudi predalnik za shranjevanje našega imetja. Ker pa je ta šola iz leta 1880, pa imamo seveda skupne kopalnice in toalete, tako da lahko rečem samo: "Jupiii!"
Potem pa iz zvočnika zadoni klavir kar razglasi, da je še samo 10 minut do spoznavne ure.
"Ne morem verjeta, da se nam letos pridružijo tudi fantje!" vzhičeno vzklikne Zoe, Agatha pa ji zavzeto prikima.
"Jupiii, še več ljudi s katerimi se bom morala ukvarjati..." pomislim sama pri sebi, in se nasmehnem Vaanyi, ki ujame moj zgrožen pogled.
Vse v sobi hitro pograbimo čezramne torbe z grbom šole, in se odpravimo po temačnih hodnikih do tretjega nadstropja kjer so učilnice (seveda pa so tudi v drugem nadstropji, ker jih nikoli ni preveč) Ustavimo se pred učilnico, ki je pred začetkom pouka očitno zaklenjena.
"Čakaj, nisva se še prav predstavili." me pogleda Vaanya.
"Torej, moje ime je Angelina, priimka ne bom govorila, da si ne boš zlomila jezika, ko ga boš poskušala izgovoriti, tebi pa celo dovolim, da me kličeš Angie, kar je zelo velika čast, ker to dovolim samo prijetnim osebam, ki se nimajo za kaj več" in Hani... pomislim pri sebi.
Nadaljujem: "Stara sem 14 let, prihajam iz Slovenije in sem na sarkastičen način zelo srečna, da sem tu. Moje veselje kar poka po šivih!"
Vaanya se iskreno zasmeji: "Moje ime je Vaanya, ti me lahko kličeš Vaan, stara sem 14 let. Rodila sem se v New Delhiju, ampak je moj oče po narodnosti Anglež, mami pa seveda Indijka. Priimek imam po mami zato o njem ne bomo. To šolo obiskujem že od 11 leta tako, da druge izbire seveda kot, da sem vesela nimam. Je pa res, da če bi ostali v Indiji mogoče tako dobrih možnosti ne bi imela..."
Takrat me zapeče vest in žalostno se namrščim.
"V redu je." se nasmeji Vaanya in dobi prikupne jamice v licih.
*b*"Hej! Pazi!"*b* zaslišim, ampak je prepozno, saj mi takrat prileti torba naravnost v prsni koš.
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
