*i*Nekega dne bodo tudi uradno priznali, da to kar smo poimenovali realnost je večja iluzija od sanj.*i*
— Salvador Dali
*b*Cole*b*
Črnolaski, ki je stala izven gruče deklet še z enim dekletom, je Daxova torba priletela naravnost v prsni koš. Kian in Milo, ki sta si jo še pred parimi sekundami podajala z Daxom obnemita, kajti žrtev njihove nezrelosti pade po tleh, tako da kar poči. Tedaj se vsa dekleta obrnejo proti nam, črnolaso dekle pa, ki je sedaj doumela kaj se dogaja, pogleda navzgor. Njene zelene oči kar žarijo od presenečenja, v njih pa je tudi kakšnih 25% jeze.
"Kaj si sploh civiliziran, ali si prišel direktno iz neke priratske ladje! Mislim-" začne govoriti v nekem tujem jeziku, ki ga ne razumem niti besedice.
Dax, ki pa nikoli ni bil uvideven ali prijazen pa samo sarkastično reče: "Oprosti..."
"To je vse Dax? Pravkar si ji skoraj polomil rebra s to opeko in ti rečeš samo oprosti? Bravo klovn." se namrdne Vaanya, ki stoji poleg nje.
To bo še dolgo šolsko leto, v tej dekliški šoli.
"Okej, to pa je bil en majhen incident." se bleščeče nasmehne rjavolaska, ki pristopi do nas.
Pogleda me in reče:" Cole, Kako si?" *i*Človek*i*, bi ji najraje rekel in pa: *i*ti vedno poskušaš vso pozornost preusmeriti nase?*i*
"V redu." ji samo hitro odvrnem in se nasmehnem. Zalotim pa se, da že v naslednjem trenutku gledam če je nova črnolaska v redu. Vidim da že stoji na nogah in gleda Daxa, kot da ga bo zdaj zdaj vrgla po tleh.

*b*Angelina*b*
Gledam suhega, visokega oranžolasca, ki je vrgel torbo v mene. Poleg njega stojita še malo malo nižji fant z črnimi lasmi in nasmejan blondinec. Nato pa še zagledam četrtega člana njihove klape, ki ima rjave lase in je še kar visok-
"Glej, Zoe se je že zagrebla." vdihne Vaan.
"Super za njo? Kaj je sploh pomen tega?" strmim proti njima.
"Nisi slišala, v našem 4. razredu, torej našem razredu se začnejo plesne vaje, in potem imamo različne plesne dogodke, ker pač ja, kot bodoči mladi ugledni ljudje to moramo znati" sarkastično reče.
"Super, ti že zdaj povem, jaz ne bom plesala." rečem
"Zakaj pa ne? Glej tisti, ki je vate vrgel torbo je Dax, nižji črnolasec je Milo in blondinec je Kian. Rjavolasec, pa je Cole... Najbolj normalen izmed njih, ampak kot vidiš je Zoe, že ovila lovke okoli njega."mi razlaga Vaan.
"Samo malo. Ti jih poznaš?" se začudim čeprav še kar gledam Cola.
"Ja, vsako leto smo imeli kakšen dogodek skupaj." se zasmeji Vaan.
Tedaj pa Cole pogleda proti meni in opazi, da ga gledam. Nasmehne se, jaz pa hitro odmaknem pogled.
Nato pride še 10 fantov in za njimi naša razredničarka, sklepam. Oblečeno ima Temnomodro obleko z grbom šole in in svetlomoder brezrokavnik. Odklene razred, in gre vanj. Tiho ji sledimo, 14 deklet in 14 fantov. Ko vstopim zagledam velik presenetljivo svetel razred z veliko rožami klopmi po dva na katerih so, o groza lističi z našimi imeni.
"Sedite fan in dekle skupaj, prosim če se posedete in mirno počakate. Dobrodošli še reče in izgine iz razreda. vsega skupaj so tri vrste klopi. Sprehodim se med njimi in Zagledam svoje ime v drugi vrsti ob oknu, Vaan sedi v vrsti za menoj a čisto na nasprotni strani. Obrnem se, da bi pogledala ime na listku ki je na drugi strani klopi, tedaj pa zagledam, da se moji mizi približuje Cole. *i*ogrozaogrozaogrozaogroza*i* pomislim ampak ne vem točno zakaj.
"Tu sklepam, da sedim jaz..." Cole vzame listek iz mize in ga spravi v žep.
Prikimam in se zagledam skozi okno, ki je vsaj malo večje kot je izgledalo od zunaj.
"Predrage učenke, predragi učenci... Letos smo skupaj v malo večjem številu. Moje ime je Miss Elanore Hathway, in sem vaša razredničarka letos, poleg učitelja Georga Smitha, učitelja iz vaše šole fantje, ki pa še ni prispel. Kot pa ste morda opazili imamo letos tudi nove dve dekleti na naši šoli Manuelo in Angelino Gre-go-richhhh." si lomi jezik.
"Dekleti dobrodošli, vsem pa želim uspešno šolsko leto. Sedaj pa se lahko malo pogovarjate s svojim sosedom." se nasmehne.
Cole se narahlo obrne proti meni.
"Torej-" začne.
Pogledam ga in se nato še sama narahlo obrnem proti njemu. Zazrem se v sive nasmmejane oči.
"Ja, nekaj si hotel reči?" ga gledam vprašujoče.
"Kako ti je ime?" vpraša.
"Kaj. Nisi poslušal, ko je rej povedala moje in sestrino ime." *i*Saj res, kje je manuela, od včeraj se nisva videli.*i* pomislim in se razgledam po razredu. Zaglledam jo v zadnji vrsti poleg Kiana. Pred njo sedi zoe, ki si je stol obrnila nazaj, in sedaj klepetata.
"Rekla je dve imeni, ne vem katero je tvoje." se namrščeno nasmehne.
"Angelina." rečem.
"Jaz pa sem-" začne a ga prekinem.
"Vem kako ti je ime Cole." rečem. Če so me doma v Sloveniji poznali kot tiho in plaho tukaj več ne bom takšna. *i*Spomni se na pričakovanja svojih staršev!*i* si prigovarjam: *i**b*jasnostodločnostelegantnostjasnostodločnostelegantnostjasnostodločnostelegantnost*i**b*
Presenečeno me pogleda in privzdvigne obrv: "Torej, si povpraševala o meni?"
"Seveda, misija mojega življenja." se nasmejim.
"Tisti jezik v katerem si govorila in tvoj priimek... Od kod si?" se nasmehne nazaj.
"Evrope." odvrnem.
"Resno? Ne moreš bolj podrobno?" me vpraša.
" A ti ne moreš manj spraševati?" ga vprašam s slovenščini.
"Ne resno, zanima me..." še naprej nasmejano sprašuje.
"Slovenije." odvrnem.
"Zanimivo, zanimivo..." reče.
"In Manuela, dekle v zadnji vrsti je tvoja sestra?" vpraša.
Seveda in zdaj smo prišli na mojo priceskasto sestro.
"Če te zanima, kaj o njej, pojdi vprašat njo." predlagam.
"K-kaj, ehhh ne. Si ti preveč zanimiva." mi reče.
"Ha ha."mu odvrnem.
Dax, ki sedi pred nama z Agatho se obrne: "O glej, jo. Črnolaska iz hodnika. Stari, zakaj se raje ne pogovarjaš z mano?"
Tedaj pa pa začne učiteljica deliti liste z informacijami. In prav srečna sem da se lahko v miru poglobim v črke, in se več ne ukvarjam s svetom okoli sebe.