Hejla!
Kako smo kaj? Upam, da dobro. Torej, tu bom pisala blog, moj blog. Vesela bom, če si ga preberete, drugače pa...tudi ok. No. Da se malo peedstavim, ker drugače mnogo stvari v blogu ne boste razumeli. Sem________ (ime si lahko zamislite sami) in sem stara 12 let. Sem zelo družabno dekle, ki so ji fantje tuji, kot je ribam pisanje. Kar pomeni, da o njih ENOSTAVNO NIMAM POJMA. Imam svetlo rjave lase, zelene oči in nosim očala, kar me sploh ne moti. Če bi se morala opisati s tremi besedami so to te:
:black_small_square:družabna
:black_small_square:radovedna
:black_small_square: včasih malce afnasta, ampak na dober način.
Ampak, da se boste lahko postavili v mojo kožo, se vam predstavim še, kako me gledajo fantje v našem razredu.
:black_small_square:včasih tečna
:black_small_square:zna še kar pomagat
:black_small_square:včasih je ok, ampak ponavadi ne.

No, dovolj o meni. Danes vam bom povedala, mojo zgodbo o zafrkavanju. Saj ni nevem kako grozno, ampak, da boste vedeli, da niste sami v tem.

Torej. Vse se je začelo v petem razredu. Kot veste se s fanti nisem ravno super razumela. Moj "pametni" sošolec, ki me je poznal 5 let, pa je šele takrat ugotovil, da je moj priimek podoben imenu ptiča. In se je začelo. "Čiv, čiv, čiv!" se je slišalo, ko sem prišla v razred. Najprej je bilo mišljeno kot joke, potem pa je zato zvedela cela šola. Ni bilo fajn. Ta sošolec je bil takrat (še zdaj je) moja simpatija, in letos mi je povedal, da sem mu bila všeč. Ampak to je že druga zgodba. Torej, če ti je nekdo všeč mu to povej, in, če te nekdo zafrkava, in te to moti to nekomu povej, jaz sem storila napako ne je še ti.

Ok, to je to. Vesela bi bila komentarja!
Lp,
I♡b