Hej,
v tem blogu bom pisala o znanosti. Današnja tema je: :boom::boom: Potovanje v času:boom::boom:
Če te zanima, si lepo povabljen, da prebereš ta blog. Potovanje skozi čas je težja tema, ki sploh še ni raziskana.
~~~~~~~~~
*b* Kdo je raziskoval o potovanju v času? *b*
Če od nekdaj je ljudi zanimalo, če lahko potuješ skozi čas. To je zelo neraziskana, a hkrati zelo vabljiva tema. Z njo se je ukvarjal Albert Einstein. Napisal je teorijo relativnosti, za katero smo pa najbrž že vsi slišali.
Einsteinovi teoriji relativnosti dovoljujeta podaljšanje časa, zaradi česar se "vesoljci" na vesoljskih postajah starajo malenkost počasneje (tj. za nekaj milisekund). Nasprotno čas na satelitih GPS teče hitreje, ker na njih zaradi oddaljenosti vpliva manjša gravitacija.

*b* Časovno potovanje v drug čas *b*

Časovno potovanje je teoretično možno s pomočjo naslednjih metod:
potovanje hitreje od svetlobne hitrosti
uporaba črnih lukenj črna luknja =
črvine in Alcubierreov pogon
SLOVAR:
*roza* črvine *roza* = V nasprotju z črno luknjo črvina dovoljuje potovanje v obe smeri: lahko vstopimo in odidemo. Črvina pa ima tudi veliko prednost, da lahko povezuje dve točki v vesolju in tako predstavlja varno bližnjico med obema krajema. (vir: dijak.si)
*roza* črna luknja *roza*= masiven prostor, ki posrka vse, kar pride v njeno oddaljeno bližino)

*roza* Alcubierrov pogon *roza* : Pogon si je leta 1994 zamislil mehiški fizik Miguel Alcubierre. Temelji na tem, da okoli vesoljske ladje ustvariš nekakšen mehurček v prostoru – času, v katerem lahko navidezno potuje hitreje od svetlobe. (vir: rtvslo.si)

*b* Nekaj o črni luknji*b*
PRIMER:
Ti in tvoj prijatelj sta odšla v vesolje k črni luknji (vem, nemogoče). Vesoljsko plovilo sta ustavila. Tvoj prijatelj je izstopil iz vozila in odšel (približno 100 km) stran od tebe, kjer je črna luknja. Naredil bi en krog okoli črne luknje. Njemu bi tisti krog minil v 5 minutah, tebi, ki pa si stran od njega, bi lahko šlo to tudi več desetletij. Znanstveniki ta pojav še zelo raziskujejo, raziskali so ga toliko, kot en mililiter oceana.

VIRI:
arnes.si
scienceworld.ca
space.com
theconversation.com
www.amnh.org
wikipedia.com (ne maram je ampak OK)


springirl